Evropski parlament redno naroča raziskave o javnem mnenju v državah članicah. Na tak način je Evropski parlament v stiku s pričakovanji  Evropejcev o delu parlamenta in tudi o delu Evropske unije na splošno.  Raziskave so izjemno koristne v fazah priprave, odločanja in vrednotenja parlamentarnih dejavnosti.

• Eurobarometer o Evropskem parlamentu
• Analiza vedenja volivcev na evropskih volitvah leta 2009
• Evropejci dve leti pred evropskimi volitvami
• Kako vidijo Evropski parlament v Sloveniji
• Kriza in gospodarsko vodenje države
• Neenakost med spoloma v Evropski uniji
• Parlameter 2011

Anketo Parlametra je opravilo podjetje TNS Opinion & Social med 17. novembrom in 2. decembrom 2012, v njej pa je sodelovalo 26.739 evropskih državljanov iz 27 držav članic EU.

Glavne ugotovitve

- Izrazit porast zanimanja za zadeve Evropske unije
V sedanjem času, ko se največ razmišlja o krizi, 51 % Evropejcev (za 7 % več kot leta 2006) pravi, da jih evropske zadeve zanimajo. To je mogoče pojasniti kot posledico "evropeizacije" političnih razprav.

- Okrepljeno poročanje medijev
V primerjavi z jesenjo 2007 - to je bilo približno 18 mesecev pred evropskimi volitvami leta 2009 -, je mogoče zaslediti za 22 odstotnih točk obsežnejše poročanje medijev, pri čemer je 64 % Evropejcev dejalo, da so za Evropski parlament slišali nedavno.

- Internet je postal drugi najbolj priljubljeni vir informacij o Evropskem parlamentu
Prvič odkar je bilo to vprašanje postavljeno, je internet postal drugi najpomembnejši vir informacij (43 %). Čeprav še vedno zaostaja za televizijo (64 %), ki še naprej ostaja glavni vir, na tretjem mestu sledi tisk (33 %).

- Evropejci želijo, da bi Evropski parlament v prihodnje igral večjo vlogo
Evropejci so odgovarjali, kako vidijo vlogo Evropskega parlamenta nekdaj, danes in v prihodnje:
- 75 % Evropejcev meni, da Evropski parlament danes igra pomembno vlogo;
- 54 % jih želi, da bi imel večjo vlogo, kot jo ima sedaj;
- 35 % Evropejcev meni, da se je njegova vloga v zadnjih desetih letih okrepila. Vendar je delež teh od leta 2007 precej padel.

- Politike: prednostna naloga je boj proti revščini in socialni izključenosti
Tako kot v prejšnjih raziskavah absolutna večina Evropejcev meni, da je prva naloga Evropskega parlamenta boj proti revščini in socialni izključenosti (53 %). Usklajevanje ekonomskih politik uvrščajo na drugo mesto (35 %), krepitev varstva potrošnikov in javnega zdravja pa na tretje (30 %).

V pričakovanju evropskih volitev 2014 je evrobarometer pripravil dve dodatni analizi o vedenju volivcev na evropskih volitvah leta 2009. Analizi sta plod dveh različnih metodoloških pristopov in ju ločuje triletno obdobje.

Sekundarna raziskava o volilnem vedenju leta 2009

Raziskava je bila opravljena v sodelovanju z družbo TNS Opinion, z namenom olajšati razumevanje rezultatov povolilne raziskave Evrospkega parlamenta iz junija 2009. Da bi bolje razumeli izide prihodnjih volitev, ki bodo leta 2014, se je raziskava osredotočila na opredelitev najpomembnejših dejavnikov udeležbe in neudeležbe na evropskih volitvah 2009. Vabljeni k branju celotne analize v spodnji priponki.

Raziskava je na podlagi povolilnih podatkov Eurobarometra iz leta 2009 analizirala profil neudeležencev (57%) in udeležencev (43%) volitev leta 2009. Več lahko preberete v spodnjih dveh priponkah.

Kvalitativna raziskava o razlogih za neudeležbo volivcev na volitvah leta 2009

Raziskavo je marca 2012 opravila družba TNS Opinion, da bi analizirali razloge dveh skupin neudeležencev volitev iz leta 2009: impulzivnih in neopredeljenih volivcev. Študija je zajela udeležence iz vseh 27 držav članic. Kajti impulzivnih je bilo 26 % vseh neudeležencev, 30% pa je bilo neopredeljenih. Analiza je osredotočena na ti dve skupini, ker predvideva, da sta to dve vrsti volivcev, za katere je najverjetneje, da bodo spremenili svoje volilno vedenje v zvezi z evropskimi volitvami.

Vabljeni k ogledu raziskave Evrobarometra, ki je potekala v vseh 27 državah članicah EU med 2. in 17. junijem 2012. Glavni izsledki raziskave kažejo, da anketiranci Evropski parlament izpostavljajo kot tisto ustanovo, ki najbolje predstavlja EU, evropske volitve pa kot najboljši način za vplivanje na politike Unije

Vabljeni k ogledu medregionalne analize o tem, kako vidijo Evropski parlament Slovenci.  Analizo je naročil naš generalni direktorat za komuniciranje (Oddelek za spremljanje javnega mnenja), opravilo pa jo je podjetje TNS opinion.

Analiza ni regionalna anketa, ampak kombinacija izsledkov osmih raziskav Eurobarometra o Evropskem parlamentu (Parlemeter), ki prinaša sliko stanja javnega mnenja na regionalni lestvici. Ocena temelji na izboru vprašanj, ki so redno zastavljena v Parlemetru.

Analiza gibanja za EU 27 in za Slovenijo:

- Slovenci (40 %) se čutijo veliko bolje obveščene o delu Evropskega parlamenta kot prebivalci EU na splošno (27 %). Pri tem velja omeniti, da je spremljanje pojavljanja EP v medijih veliko višji (75 %), kot je povprečje v EU (52 %).

- Glede delovanja Evropskega parlamenta:

      - 60 % Slovencev ve, da se evropski poslanci v EP združujejo glede na politično pripadnost, medtem ko je povprečje EU 39 %,  
      - 74 % med njimi jih ve, da evropske poslance neposredno izvolijo državljani, medtem ko delež na ravni EU znaša 55 %.

- Pri prednostnih politikah je razlika med EU in Slovenijo majhna.

Evropski parlament je v vseh državah članicah EU izvedel ankete o krizi in gospodarskem vodenju države. Anketa je bila opravljena od 10. do 25. marca 2012 med 26.593 evropskimi državljani iz 27 držav članic. Rezultati kažejo, da si skoraj polovica Evropejcev (47 odstotkov) želi, da bi se hkrati z ukrepi za zmanjšanje javne porabe sprejemali ukrepi za povečanje gospodarske rasti. Več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) si tudi želi, da bi bili ti ukrepi bolje koordinirani.

Raziskava ugotavlja, da se 80 odstotkov vprašanih strinja s pogojevanjem pomoči državam v težavah z izpolnjevanjem skupno določenih pravil. Evrobarometer tudi ugotavlja, da se kar dve tretjini vprašanih strinja z uvedbo davka na finančne transakcije, za uvedbo katerega je Parlament prejšnji teden dal pozitivno mnenje.

V spodnji priponki so v obliki grafov predstavljeni odgovori anketirancev ter podrobna analiza rezultatov.

Evropski parlament se je ob mednarodnem dnevu žena 8. marca 2012 posvetil obravnavanju razlik v plačilu med moškimi in ženskami.

Ob tej priložnosti je pri podjetju TNS Opinion naročil telefonsko anketo Flash, ki je bila opravljena 19. in 20. januarja 2012 med 25.539 evropskimi državljani iz 27 držav članic EU.

Vprašanja, ki so jim bila postavljena, so bila osredotočena na razlike v plačilu, pa tudi na druga vprašanja, na primer o starševski odgovornosti in zastopanosti obeh spolov v poklicih.

Najopaznejše ugotovitve te ankete so naslednje:

• 52 % Evropejcev (58 % žensk in 46 % moških) je na vprašanje, ali so neenakosti med spoloma v njihovi državi resen problem, odgovorilo, da so, 45 % pa jih meni ravno nasprotno.

• 60 % jih meni, da je bilo v zadnjih desetih letih opaziti tendenco zmanjševanja neenakosti med moškimi in ženskami.

• Med glavnimi neenakostmi, ki obstajajo med moškimi in ženskami, so navedli predvsem nasilje nad ženskami (48 %), takoj za tem sledijo razlike v plačilu (43 %), na tretjem mestu pa je s 36 % izkoriščanje žensk (trgovanje z ženskami, prostitucija).

• Evropejcem so bila postavljena podrobna vprašanja o njihovih pogledih na razlike v plačilu: 69 % (76 % žensk in 62 % moških) jih meni, da gre za resen problem.

• Kar zadeva najprimernejšo raven za odpravo razlik v plačilu, je 47 % Evropejcev naklonjenih ukrepom na ravni EU, 38 % ukrepom na nacionalni ravni in 11 % ukrepom na lokalni ali regionalni ravni.

• Anketiranci so bili vprašani tudi o ukrepih, ki bi najbolj prispevali k zmanjšanju plačnega razkoraka med ženskami in moškimi. Pri tem vprašanju so Evropejci deljenega mnenja, ali bi bile učinkovitejši spodbujevalni ali zavezujoči ukrepi, saj je delež odgovorov "omogočanje dostopa ženskami in moškim do katere koli vrste zaposlitev" (27 %), "uveljavljanje finančnih kazni za podjetja, ki ne spoštujejo enakosti med spoloma" (26 %) in "pregledne plačne lestvice v podjetjih" (24 %) približno enak.

Sredi obdobja 2009-2014 skuša nova anketa Parlameter povzeti mnenja Evropejcev o Evropskem parlamentu ter politikah in vrednotah, ki jih je treba po njihovem mnenju spodbujati in se zanje zavzemati.

Terensko delo je opravilo podjetje TNS opinion v obdobju med 3. in 20. novembrom 2011, v še posebej težavnih okoliščinah za Evropo: omeniti kaže neuspešni referendum v Grčiji, zamenjavo predsednika vlade v tej državi in tudi v Italiji, povečanje obrestne mere za državni dolg za več držav evroobmočja, splošne volitve v Španiji, vrh G-20 itd.

Poglavitne ugotovitve analize so:

o Kar zadeva prednostne politike, za katere naj se po mnenju Evropejcev zavzema Evropski parlament, sta na prvem mestu revščina in socialna izključenost (49 %).  

Glede na trenutno krizo je na drugem mestu usklajevanje gospodarske, proračunske in davčne politike, pri čemer se je število vprašanih, ki so izbrali ta odgovor, v evroobmočju skokovito povečalo (37 %).

Podpora nekaterim politikam, ki niso neposredno povezane s krizo, se je močno zmanjšala: sem sodijo boj proti podnebnim spremembam, kmetijska politika, boj proti terorizmu in politika priseljevanja.

o Kar zadeva vrednote, se je število odgovorov, v katerih so omenjene, zmanjšalo. Varstvo človekovih pravic je na prvem mestu (56 %), sledi mu enakost moških in žensk (33 %), na tretjem mestu je svoboda govora (32 %).

o Kar zadeva vlogo, ki so jo vprašani pripisali Evropskemu parlamentu, je pomembno omeniti, da se je število tistih, ki želijo, da se ta ne bi spremenila, zelo povečalo. V nasprotju s tem se število tistih, ki menijo, da bi moral imeti večjo ali manjšo vlogo, zmanjšuje.

o V kontekstu krize se podoba Evropskega parlamenta ne izboljšuje. Enako velja za druge evropske institucije, parlamente in državne vlade.

o Na vprašanja o pristojnostih Evropskega parlamenta, volitvah evropskih poslancev in dodeljenega števila poslancev po državah članicah je večina vprašanih odgovorila pozitivno.