Ali Evropa razume svojo preteklost?

Marca je v Bruslju potekala druga konferenca o zločinih totalitarnih režimov, katere osrednje vprašanje je bilo, kako naj se Evropa spravi z zapuščino totalitarizma, njeno temeljno sporočilo pa, da Evropa brez opredelitve skupne preteklosti ne more graditi skupne prihodnosti.

 

Osrednje vprašanje konference je bilo,
kako poteka proces sprave s totalitarno
dediščino v Evropi.
©BELGA_CTK_RADEK PETRASEK

HD

Konference z naslovom "Evropska vest in zločini totalitarnega komunizma: dvajset let pozneje," ki jo je organiziral Evropski parlament v sodelovanju z Vlado republike Češke, ki predseduje EU, in Inštitutom za proučevanje totalitarnih režimov iz Prage, so se udeležili predstavniki evropskih institucij, vlad držav članic in nevladnih organizacij.  Prva konferenca na to temo je potekala aprila lani med slovenskim predsedovanjem EU.

Zahod ne razume Vzhoda

Estonski poslanec Tunne Kelam (EPP-ED) je med obravnavo opozoril na dejstvo - ki, po njegovem mnenju, še zmeraj preseneča zahodne Evropejce ­- da je bilo v prvih desetih povojnih letih v Srednji in Vzhodni Evropi ubitih milijon ljudi.

Njegov kolega, madžarski poslanec György Schöpflin, pa je govoril o pomanjkanju zanimanja zahodnih Evropejcev za to vprašanje, ki naj bi bilo za njih postransko, komunistični zločini pa manj pomembni kot zločini nacistov. To ustvarja občutek nepravičnosti in najeda odnose med vzhodom in zahodom, je še dejal poslanec.

Poleg predstavnikov iz različnih držav članic EU je bil opazen nastop Camille Anderson iz Švedske, ki je označila padec železne zavese leta 1989 in demokratizacijo kot zgodovinska dogodka za Evropo, ki sta imela velik pomen za širitev svobode, človekovih pravic in demokracije. Omenila je tudi rezultate ankete med mladimi med 15 in 20 letom. Devetdeset odstotkov anketirancev še nikoli ni slišalo za gulage, med tem ko jih je 95 odstotkov zelo dobro informiranih o holokavstu,  štirideset odstotkov izprašancev pa verjame, da je Komunizem bistveno prispeval k povečanju blaginje v svetu.

Sprava s preteklostjo

"V življenju ne moremo imeti uspešne prihodnosti, ne da bi razumeli lastno preteklost in se z njo spravili," je v imenu češkega predsedovanja dejal Alexandr Vondra. "Poznanje preteklosti je osrednje orodje, da svoje otroke naučimo, kako preprečiti nestrpnost, ekstremizem in vračanje k totalitarnim pravilom v prihodnosti," je še dodal.

23. avgust: Dan spomina na žrtve

Evropski poslanci so 2. aprila sprejeli skupno resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, kjer izražajo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi. Med drugim tudi poudarjajo, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave.

Poslanci se v resoluciji zavzemajo, da bi 23. avgust postal vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin. Prepričani so, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.

Zaupajte nam svoje mnenje!

Kaj pa menite vi, dragi bralci? Ali Evropa pozna svojo preteklost? Svoje komentarje pošljite s klikom na spodnjo povezavo.

REF.: 20090414STO53645

http://www.europarl.europa.eu/news/public/story_page/008-53652-103-04-16-901-20090414STO53645-2009-13-04-2009/default_sl.htm