Izzivi v obdobju 2009-2014
Besedilo predstavlja nekatera glavna vprašanja, s katerimi se bodo soočili novoizvoljeni poslanci. Med njimi so finančne storitve, socialna politika, podnebne spremembe, širitev EU, priseljevanje, terorizem, varnost, kmetijstvo ter izvajanje Lizbonske pogodbe, če in ko jo bodo ratificirale vse države članice.
1. Ekonomske in monetarne zadeve
Kriza na finančnem trgu ki je jeseni 2008 skoraj povzročila zlom bančnega sistema, zdaj vpliva na druge sektorje gospodarstva, ker omejen dostop do kreditov vpliva na porabo gospodinjstev in industrijske naložbe. Ena glavnih zadev, s katerimi se bo ukvarjal Evropski parlament v prihodnji sestavi, bo izboljšanje evropskega okvira finančne ureditve.
2. Zaposlovanje in socialno varstvo v Evropi
Posledice gospodarske krize, vpliv demografskih sprememb in najboljši način za varovanje evropskega socialnega modela so vprašanja, ki čakajo na nove poslance. Odločati bodo morali tudi o različnih temah, o katerih so potekale razprave v zakonodajnem obdobju 2004 do 2009.
3. Podnebne spremembe in energija
Podnebne spremembe so eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Izvajanje zakonodaje EU za preprečevanje podnebnih sprememb bo težavno, vendar ne zadostno. EU mora hkrati nadaljevati pogajanja o svetovnem podnebnem režimu po Kjotu, o katerem se bo treba dogovoriti v Københavnu do konca leta 2009.
4. Zunanje zadeve
Med izzivi na področju zunanjih zadev so nadomestitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo, ki je potekel, preprečevanje prekinitev dobave plina iz Rusije prek Ukrajine, odpravljanje netarifnih ovir za trgovino s Kitajsko, iskanje rešitev izraelsko-palestinskega spora ter spremljanje napredka pri doseganju pridružitvenih sporazumov z latinskoameriškimi državami.
5. Širitev
Bolgarija in Romunija, ki sta se EU pridružili leta 2007, nista zadnji. Uradne kandidatke so še Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Možnost pridružitve imajo tudi druge države, na primer Srbija, Črna Gora in Kosovo. V prihodnjih letih bodo ena od pomembnejših tem na dnevnem redu Parlamenta razprave o tem, ali so te države pripravljene na pridružitev ter možni datumi zanjo.
6. Priseljevanje
Zaradi številnih priseljencev, ki vsako leto pridejo v EU, pogosto v tragičnih okoliščinah, morajo države članice sodelovati pri upravljanju migracijskih gibanj. Vsaka politika, ki se na tem področju uporablja v eni državi, vpliva tudi na sosednjo državo, zlasti v južni Evropi. Oblikovanje uravnotežene politike priseljevanja bi moralo koristiti tako severnemu kot tudi južnemu delu celine.
7. Terorizem in varnost
V letih po napadih v New Yorku, Madridu in Londonu so države članice povečale usklajevanje v boju proti terorizmu, deloma s pomočjo platform za sodelovanje, ki jih zagotavljata Europol in Eurojust. Poslanci v novi sestavi Parlamenta bodo preučili nove ukrepe za preprečevanje terorističnih dejanj. Ravnotežje med varnostjo in zaščito na eni strani ter zasebnostjo in temeljnimi pravicami na drugi bo prav tako eno od ključnih vprašanj.
8. Kmetijstvo
Junija 2009 izvoljeni poslanci bodo sodelovali pri pripravi na naslednji večji pregled skupne kmetijske politike, ki je v načrtu leta 2013. Rezultat bo deloma odvisen od pričakovanega proračunskega boja med državami članicami za obdobje po letu 2013, deloma pa od drugih dejavnikov, na primer podnebnih sprememb. Če bo Lizbonska pogodba ratificirana, bo Parlamentu dodelila pooblastila za skupno odločanje z ministri za kmetijstvo na tem področju.
9. Lizbonska pogodba
Če jo bodo države članice ratificirale, bo Lizbonska pogodba vzpostavila pravni okvir in potrebna orodja za soočanje z najbolj perečimi izzivi v Evropi. S tem, ko bi neposredno izvoljeni Evropski parlament dobil večje pristojnosti pri odločanju na področjih EU, kot so notranje zadeve, kmetijstvo in proračun, bi EU kot celota postala bolj demokratično odgovorna.
REF.: 20090316TMN51949
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/thematic_note_page/008-51951-075-03-12-901-20090316TMN51949-16-03-2009-2009/default_sl.htm
Več:
