Analiza učinkov lizbonske pogodbe
V četrtek je Evropski parlament sprejel vrsto poročil na lastno pobudo, ki analizirajo učinke izvajanja lizbonske pogodbe na institucionalno strukturo Evropske unije, če bo pogodba ratificirana do konca letošnjega leta.
Poslanec Jo LEINEN (PES, DE) v svojem poročilu o novih pristojnostih Evropskega parlamenta, ki so ga poslanci potrdili s 441 glasovi za, 77 proti in 18 vzdržanimi glasovi, ugotavlja, da bi Parlament z izvajanjem pogodbe dobil praktično enakovredno moč, kot jo ima Svet EU. Dobil bi namreč razširjenje pristojnosti pri sprejemanju zakonodaje s področij, kjer jih sedaj nima: oblikovanje proračuna EU, skupna kmetijska politika in pravosodje ter notranje zadeve.
Parlament pozdravlja nove skupne evropske politike in Listino o temeljnih pravicah, ki od Unije zahteva spoštovanje državljanskih, političnih, ekonomskih in socialnih pravic državljanov. Za poslance je pomemben pozitiven premik tudi opredelitev novih ciljev EU: enakost med spoloma, boj proti podnebnim spremembam in teritorialna kohezija.
Zunanja politika, delovni program
Razširjen obseg skupne zunanje politike bi moral po mnenju poslancev prinesti tudi novo razmerje sil med institucijami, da bi Parlament imel zagotovljeno možnost nadzora nad izvajanjem politike. Ustanove EU bi morale tudi oblikovati medinstitucionalni sporazum o temeljnih ciljih Unije po letu 2009, ki bi bil neke vrste njihov skupni delovni program.
Pravne posledice pogodbe
Jean-Luc DEHAENE (EPP-ED, BE) pa v poročilu o institucionalnemu ravnotežju ugotavlja, da bodo morali evropski voditelji pri odločanju o kandidatu za predsednika naslednje Komisije upoštevati tako politično, kakor tudi geografsko, demografsko in spolno strukturo novoizvoljenega Evropskega parlamenta. Poročilo so poslanci podprli s 363 glasovi za, 93 proti in 19 vzdržanimi glasovi.
Po mnenju parlamentarcev bi moral Evropski svet neformalno upoštevati postopek, ki ga predvideva lizbonska pogodba, četudi ta junija, ko bo odločanje o kandidatu za predsednika Komisije na dnevnem redu, še ne bo veljala.
Novoizvoljeni Parlament bo potreboval dva tedna za svoje konstituiranje, tretji teden po evropskih volitvah pa bi se lahko začela posvetovanja med Evropskim svetom in Parlamentom, ki bi potekala kot sestanki med predsedujočim Sveta in voditelji političnih skupin. Teden dni kasneje bi Svet lahko predlagal kandidata za predsednika Komisije.
Sestava parlamenta
Evropski voditelji so decembra 2008 sprejeli prehodne določbe o sestavi Parlamenta, če bi pogodba začela veljati med mandatom. Število poslancev bi se začasno povečalo, pri tem pa bi se upoštevalo demografsko ravnotežje.
Poslanci pozivajo države članice, da sprejmejo vse potrebne nacionalne pravne predpise, da bi omogočili predhodno izvolitev 18 dodatnih poslancev Evropskega parlamenta (med njimi tudi enega dodatnega iz Slovenije) v juniju 2009, da bodo lahko od dneva začetka veljave lizbonske pogodbe sedeli Parlamentu kot opazovalci. Ob tem Parlament opozarja, da bodo dodatni poslanci prevzeli polna pooblastila šele po končanem postopku ratifikacije spremembe primarne zakonodaje in sicer vsi sočasno na dogovorjeni datum.
Skupna razprava - Lizbonska pogodba
Poročilo: Jo Leinen (A6-0145/2009) - Nova vloga in pristojnosti Parlamenta pri izvajanju Lizbonske pogodbe
Poročilo: Jean-Luc Dehaene (A6-0142/2009) - Institucionalno ravnotežje v Evropski uniji
Poročili na lastno pobudo
Razprava: sreda, 6. maj 2009
Glasovanje: četrtek, 7. maj 2009
REF.: 20090506IPR55226
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/002-55227-124-05-19-901-20090506IPR55226-04-05-2009-2009-false/default_sl.htm
Kontakt
Janez VOUK (urednik)
Tiskovna služba - Slovensko uredništvo
TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
+32 2 28 31 053 (BXL)
+33 3 881 74 897 (STR)
+32 498 98 33 37
