Odzivi Parlamenta na finančno krizo
Svetovna gospodarska kriza je resno prizadela celotno Evropsko unijo. Omejena dostopnost do kreditov, ki znižuje cene nepremičnin, nove milijardne bančne izgube in zmanjševanje vrednosti evropske valute na borzah so pripeljali do naraščajočega upadanje zaupanja in posledično do kolapsa v povpraševanju in naložbah. Evropski parlament aktivno sodeluje v boju proti krizi. V zadnjih mesecih so poslanci sprejeli številne nujne preventivne ukrepe.
Boj proti naraščajoči brezposelnosti
Z uredbo, ki jo je Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju maja, se bodo merila za dodelitev pomoči iz sklada za prilagoditev globalizaciji začasno razširila, da bi se lahko Unija hitreje in učinkoviteje odzvala na gospodarsko in finančno krizo.
Namen spremenjene zakonodaje je po besedah nemške poročevalke Gabriele Stauner (EPP-ED), dodelitev pomoči odpuščenim delavcem, ki so delo izgubili zaradi gospodarske krize.
Države, ki bodo zaprosile za pomoč iz sklada, bodo morale dokazati neposredno in jasno povezavo med odpuščanji in finančno krizo. To izjemno dodatno merilo se bo upoštevalo pri vseh prošnjah, vloženih med 1. majem 2009 in 31. decembrom 2011.
Jamstva za bančne vloge na sto tisoč evrov
Evropski poslanci so na preteklem majskem plenarnem zasedanju podprli direktivo, s katero bo vsem evropskim varčevalcem lahko zajamčeno kritje bančnih vlog do sto tisoč evrov.
Najnižja stopnja kritja bančnih vlog bo z junijem 2009, ko bo začela veljati nova zakonodaja, znašala 50 tisoč evrov. Sedanja meja 20 tisoč evrov je namreč po mnenju Parlamenta postavljena prenizko.
Poslanci se tudi zavzemajo, da bi imeli varčevalci omogočen hitrejši dostop do svojih sredstev v njunih primerih in podpirajo vzpostavitev mehanizma za čezmejno sodelovanje v času gospodarske krize.
Direktiva o kapitalskih zahtevah
Evropski parlament je na preteklem zasedanju prav tako sprejel direktivo o kapitalskih zahtevah, s katero naj bi EU okrepila krizno upravljanje finančnih institucij, povečala stabilnost finančnega sistema in preprečila pretirano izpostavljenost bank in s tem zmanjšala možnost ponovitve podobnih kriz v prihodnosti.
Okrepljeni nadzor bonitetnih agencij
Med ukrepi za omejitev finančne krize je Evropski parlament sprejel uredbo o bonitetnih agencijah, ki naj bi izboljšala njihovo neodvisnost in preglednost delovanja. Poslanci so namreč prepričani, da je med vzroki krize tudi prepočasna reakcija agencij na poslabšanje razmer na finančnih trgih in prepozni popravki ocen bonitete.
Med glavnimi nameni nove zakonodaje je zmanjšanje možnosti konflikta interesov med bonitetno agencijo in ustanovo, ki ji agencija podeljuje bonitetno oceno. S sistemom rotacije naj bi preprečili, da bi uslužbenci agencij, ki so v neposrednem stiku s svojimi klienti, izvajali ocenjevanje posamezne ustanove dlje kot pet let zapored. Rotirali naj bi posamezniki, ne pa celotne ekipe ocenjevalcev. Agencije bodo morale tudi objaviti podatke o nadomestilih, ki jim jih v skladu s pogodbami izplačujejo ustanove.
Boljši nadzor zavarovalniškega sektorja
Evropski parlamentarci so potrdili predlog direktive o zavarovanju in pozavarovanju. Novi predpisi pomenijo temeljito spremembo nadzornih sistemov delovanja zavarovalnic, s čimer naj bi povečali njihovo finančno stabilnost.
Po besedah britanskega poročevalca Petra Skinnerja (PES,) je namen nove zakonodaje, poimenovane tudi "Solventnost II", uvedba natančnejših zahtev glede solventnosti zavarovalniških družb, ki naj bi bolj upoštevale tako zavarovalniška tveganja, na katera mora računati zavarovalnica ob sklepanju pogodb, kakor tudi tržna, kreditna in operativna tveganja, ki vplivajo na njeno delovanje.
REF.: 20090511STO55554
http://www.europarl.europa.eu/news/public/story_page/042-55556-131-05-20-907-20090511STO55554-2009-11-05-2009/default_sl.htm
