Pravila za volitve v Evropski parlament

Prvi teden v juniju bomo evropski državljani ponovno volili svoje predstavnike v Evropski parlament. To bodo že sedme neposredne volitve in prve volitve, ki bodo potekale v 27 državah članicah EU hkrati. Slovenci bodo svoje predstavnike volili v nedeljo 7. junija 2009.

 

Letošnjih volitev se lahko udeleži
okoli 350 volivcev iz 27 držav članic

HD

Kandidati za poslanska so voljeni na splošnih in neposrednih volitvah, po pravilu sorazmernosti, za dobo petih let in z možnostjo ponovne izvolitve. Volitve so svobodne in tajne.

Evropsko državljanstvo

Vsak državljan EU ima pravico, da voli ali je izvoljen na volitvah v Evropski parlament. Temeljna pogoja za to sta evropsko državljanstvo in prebivališče v državi članici, kjer državljan voli ali kandidira za poslance.

Od leta 1993 imajo državljani EU namreč pravico, da volijo ali so izvoljeni v Evropski parlament tudi če bivajo v drugi državi članici, a niso njeni državljani. Delež volivcev, ki voljo izven svoje države članice, se z vsakim mandatom vztrajno povečuje. Eden izmed poglavitnih vzrokov za to je vse večja mobilnost prebivalcev in delavcev v Uniji.  

Volilni sistem

V vsaki državi članici se voli glede na njen volilni sistem, povsod pa veljajo skupna demokratična pravila o splošnih, neposrednih, svobodnih volitvah ter tajnim glasovanjem.

V Sloveniji volitve v EP ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki določa, da na volitvah v Evropski parlament lahko kandidira vsak državljan Slovenije ali druge države članice s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ga predlagajo politične stranke ali volivci in je dopolnil 18 let.  

V vsaki državi članici so člani Evropskega parlamenta izvoljeni na podlagi proporcionalne zastopanosti, pri čemer se uporabi sistem list ali en prenosljivi glas. Države članice lahko dovolijo glasovanje na podlagi sistema preferenčnih list.

Vsaka država članica lahko v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi razmerami oblikuje volilne enote za volitve v Evropski parlament ali na drugačen način razdeli svoje volilno območje, ne da bi pri tem vplivala na proporcionalno naravo volilnega sistema.

Države članice lahko določijo najnižji prag za dodelitev poslanskih mest. Na ravni države ta prag ne sme presegati pet odstotkov oddanih glasov.

REF.: 20090302STO50552
http://www.europarl.europa.eu/news/public/story_page/008-50584-061-03-10-901-20090302STO50552-2009-02-03-2009/default_sl.htm