Enotno evropsko nebo za varnejše polete

V sredo so evropski poslanci sprejeli dve uredbi iz pobude Enotno evropsko nebo II, ki imata za cilj oblikovati še varnejši in učinkovitejši skupni sistem za nadzor zračnega prometa. Uredbo o delovanju in trajnosti evropskega letalskega sistema je Parlament potrdil s 614 glasovi za, 47 proti in 24 vzdržanimi glasovi. Drugi, o letališčih, upravljanju zračnega prometa in navigacijskih službah, pa so parlamentarci namenili 662 glasov za in 20 proti, 11 je bilo vzdržanih

Z več kot 700 milijoni potnikov na leto, vedno večjim številom letalskih prevoznikov in povprečno 5-odstotno letno rastjo je evropski zračni promet eden od najbolj dinamičnih sektorjev, pri čemer naj bi se po napovedih njegov obseg do leta 2020 skoraj podvojil. Sistem je preobremenjen, kar se izraža v vedno pogostejših zamudah letov, zastojih zaradi preobremenjenih letaliških zmogljivosti, negativnih posledicah na okolju in v vedno večjem tveganju za varnost.

Prvi sveženj zakonodaje Enotno evropsko nebo (1999-2004) je reformiral bistvene elemente sistema, kot so zmogljivosti, operativni stroški, emisije CO2 in posledice za okolje ter varnost. Drugi sveženj (po letu 2008) pa uvaja dodatne ukrepe:

Zakonodaja prinaša sistem za merjenje učinkovitosti navigacijskih služb sistema in cilje, ki jih morajo doseči pri svojem delu. Države bodo morale pripraviti tako spodbude kot sankcije za izvajalce teh storitev, njihovo delo pa bodo nadzorovali neodvisni organi.

Funkcionalni bloki zračnega prostora so ključni element nove zakonodaje. Letalo na mednarodnem poletu čez več držav članic mora namreč sedaj vzpostavljati zvezo z več nacionalnimi letalskimi kontrolami, kar dostikrat povzroča nepotrebne zamude in preobremenjuje sistem nadzora. Funkcionalni bloki - v Evropi jih je predvidenih devet - bodo zajemali več zračnih prostorov posameznih držav članic, vendar pa izvajanje teh že predvidenih sprememb ne poteka dovolj hitro.

Uredba predvideva, da naj bi se bloki oblikovali najkasneje do junija 2012, na naslednji stopnji pa se bodo lahko za odpravo podvajanja stroškov tudi združevali. Komisija ocenjuje, da bi se z enotnim nebom in enim samim vodenjem letala od vzleta do pristanka letne emisije CO2 lahko znižale za 7 do 12 odstotkov, manjša poraba goriva pa bi letalskim družbam prihranila skupno od 2 do 3 milijarde evrov.

Varnost na letališčih naj bi še povečali z razširitvijo pristojnosti EASA, ki bo postavila enotna in usklajena pravila za izvajanje nadzora zračnega prometa in navigacijskih storitev. Vsa letališča bodo morala izpolnjevati določbe evropske zakonodaje glede infrastrukture, opreme, upravljanja in okolice letališč.

Letališke uprave bodo morale za izvajanje dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja nacionalnih organov, EASA pa bo pristojna za inšpekcijski nadzor. Izjeme od pravil bodo mala letališča s stezami krajšimi od 800 metrov in vojaška letališča, države pa bodo lahko uveljavljale izjemo tudi za letališča z manj kot 10 tisoč potniki letnega prometa.

Nadaljevanje postopka

Svet prometnih ministrov držav članic bo novo zakonodajo najverjetneje potrdil na svojem naslednjem srečanju 30. marca. Uredbi bosta začeli veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU.

Skupna razprava - Evropsko nebo
Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0002/2009) - Delovanje in trajnost evropskega letalskega sistem
Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0515/2008) - Letališča, upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa
Postopek soodločanja
Razprava: torek, 24. marec 2009
Glasovanje: sreda, 25. marec 2009

REF.: 20090324IPR52483
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/062-52484-082-03-13-910-20090324IPR52483-23-03-2009-2009-false/default_sl.htm

Kontakt:
Janez VOUK
Tiskovna služba - Slovensko uredništvo - urednik
Elektronski naslov : TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Telefonska številka v Bruslju : +32 2 28 31 053 (BXL)
Številka mobilnega telefona : +32 498 983 337

Več: