Voda: 71% zemeljske površine, a še zmeraj premalo
Opustošen planet, kjer je voda najdragocenejša substanca - je prizorišče dogajanja v znanem znanstveno fantastičnem romanu Peščeni planet. Pisatelj Frank Herbet je takrat, leta 1986, govoril o nepredstavljivo daljni prihodnosti, ki pa nam je danes vse bolj blizu. Več kot milijarda ljudi že trpi zaradi pomanjkanja pitne vode. V naslednjih dvajsetih letih naj bi se to število povečalo na tri milijarde. Bodo prihodnost zaznamovale vojne za "modro zlato"?
Voda je življenje
Več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, 2,6 milijard ljudi pa do najenostavnejših sanitarij. Onesnažena voda je vzrok za 80 odstotkov bolezni in smrtnih primerov. Zaradi nje vsakih osem sekund umre en otrok.
Zaradi rasti prebivalstva v svetu bo potrebno še več pitne vode, pa tudi več hrane. Namakanje polj za proizvodnjo hrane pa pogoltne največ vode. V te namene se namreč uporabi 70 odstotkov pitne vode po vsem svetu.
Evropa ima dovolj vodnih virov. Toda razsipno ravnanje z vodo, kot na primer zalivanje cvetja po vrtovih ali trat na igriščih za golf, kot tudi vse večje onesnaženje vodnih virov, lahko privede do hudih težav. V turistični Španiji porabijo samo na enem igrišču za golf v enem letu toliko vode, kot manjše mesto z 12.000 prebivalci.
Od Evropskih rek je najbolj ogrožena Donava, ki se uvršča tudi na svetovni seznam desetih najbolj ogroženih rek zaradi onesnaževanja. Svetovni sklad za naravo je nedavno svaril, da lahko onesnaženje reke zaradi dodatnih kanalizaciji ogrozi dostop do pitne vode za 20 milijonov ljudi.
Evropski poslanci so pretekli oktober sprejeli resolucijo o pomanjkanju vode in nevarnosti suše v Evropi. V njej se zavzemajo za učinkovitejše ukrepe proti tem pojavom, saj poraba vode v Evropi stalno narašča.
Po ocenah Evropske agencije za okolje iz leta 2007 tretjina Evropejcev že živi na območjih, kjer primanjkuje vode in povpraševanje po njej presega ponudbo. Stroški suše v zadnjih 30 letih so narasli na skoraj 100 milijard evrov, že samo suša leta 2003 je evropsko gospodarstvo stala 8,7 milijard evrov.
Voda kot strateški vir
Skoraj trije milijarde ljudi živi na območjih, ki trpijo zaradi pomanjkanje vode. to število naj bi se do leta 2030 povzpelo na 3,9 milijard.
Svetovno pomanjkanje vode pa lahko pripelje tudi do sporov. Strokovnjaki že svarijo tudi pred vojnami v 21. stoletju, ki ne bodo zaradi nafte, ampak zaradi pitne vode.
Konflikti grozijo predvsem v regijah, kjer si več držav deli vodo iste reke. Države v zgornjem toku reke lahko teoretično "zaprejo pipo" nižje ležečim državam. Če bi na primer Etiopija in Sudan preusmerila več vode iz Nila, bi imeli Egipčani velike težave, Nil je zanje nadvse pomembna vodna žila, saj Egipt, ki ne pozna dežja, 100 odstotno oskrbuje z vodo.
Turčija trenutno gradi enega največjih sistemov jezov na svetu, namenjenih pridobivanju elektrike in namakanju. Dvaindvajset jezov bo zajezilo Evfrat in Tigris. Sirija in Irak se jezita in hkrati bojita, da jima bo Turčija izsušila reki.
Zaradi vedno manjših zalog vode v določenih regijah pa grozijo tudi vodne migracije. V Afriki se bodo denimo zaradi podnebnih sprememb povečale puščave, ki bodo še poslabšale razmere afriškega prebivalstva in povzročale vodne migracije. Te pa bodo posledično prizadele tudi Evropo, ki kljub vodnim primanjkljajem v južni Evropi in onesnaženju še zmeraj velja za zeleno celino
REF.: 20070329STO04903
http://www.europarl.europa.eu/news/public/story_page/064-4911-100-04-15-911-20070329STO04903-2007-10-04-2007/default_sl.htm
Več:
