Četrtek, 26 november 2009

Kandidatke za vstop v EU: Parlament predstavil svoja merila

Trenutne in bodoče države kandidatke za vstop v Unijo morajo nadaljevati zastavljene reforme, kjer prednostne naloge ostajajo pravna država, svoboda govora, pravice manjšin in boj proti korupciji ter organiziranemu kriminalu. To so glavni poudarki resolucije, ki jo je Evropski parlament sprejel v četrtek.

Parlamentarni poročevalec o Hrvaški 
Hannes Swoboda © Evropski parlament 
Parlamentarni poročevalec o Hrvaški
Hannes Swoboda © Evropski parlament

Resolucijo o širitveni strategiji Komisije za leto 2009 o pristopnih pogajanjih z državami Zahodnega Balkana, Islandijo in Turčijo, ki jo je pripravil poslanec Gabriele Albertini (EPP, IT), je Parlament sprejel z veliko večino.

Parlament še naprej podpira širitev EU, ki se je izkazala najuspešnejšo skupno politiko, vendar pa bi morale evropske institucije preučiti in povečati sposobnost povezovanja Unije.

Glede vzpostavljanja pravne države je bil dosežen viden napredek, čeprav imajo nekatere države še vedno težave z organiziranim kriminalom in korupcijo. Pri vprašanju svobode govora pa resolucija postavlja svobodo medijev ter nevmešavanje političnih struktur in neodvisnost regulatornih organov kot ključne elemente tako na Zahodnem Balkanu kot v Turčiji.

Oblasti v Albaniji in Bosni in Hercegovini morajo izpolniti postavljene pogoje glede mejnega nadzora, da bi Unija lahko junija 2010 liberalizirala vizumski režim za njune državljane. Parlament poziva Komisijo, naj čimprej začne vizumski dialog z oblastmi na Kosovu in pripravi načrt za liberalizacijo režima, podoben tistemu za ostale države te regije.

Morebitne dvostranske spore morata rešiti vpleteni strani, če pa jima to ne uspe, mora Evropska unija narediti vse, kar je v njeni moči, za doseg rešitve. Takšni spori sami po sebi ne bi smeli ovirati napredka k pristopu, a hkrati Unija ne sme biti obremenjena z njimi in si mora prizadevati za rešitev pred pristopom.

Polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ostaja temeljni pogoj za napredovanje držav Zahodnega Balkana na poti k članstvu Unije, države pa si morajo tudi za izboljšanje razmer etničnih manjšin, zlasti Romov.

Hrvaška

Poslanci menijo, da bi država lahko zaključila pristopna pogajanja sredi leta 2010, če bo okrepila prizadevanja za izpolnjevanje meril, še posebej, kar se tiče sodelovanja s haaškim sodiščem. Parlament tudi ozdravlja dvostranski sporazum o reševanju mejnega spora s Slovenijo, ki je sprožil odprtje dodatnih poglavij v pristopnem procesu.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Parlamentarci pozivajo Svet, naj potrdi priporočilo Komisije o odprtju pristopnih pogajanj in določi datum za začetek na decembrskem vrhu. Državo čakajo še reforme javne uprave in sodstva, okrepiti mora boj proti korupciji in izboljšati medetnične odnose ter zaščito pravic žensk.

Glede vprašanja imena pa Parlament poziva vladi v Skopju in Atenah naj okrepita prizadevanja za rešitev tega problema. Makedonska vlada se mora izogibati dejanjem in izjavam, ki bi lahko poslabšala odnose s sosedo.

Turčija

Resolucija se zavzema za pospešitev reforme sodstva in obžaluje, ker ni napredka na področju svobode veroizpovedi in svobode govora. Dokument je tudi kritičen, ker država še vedno ni izpolnila obveznosti iz dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu o odprtju svojih pristanišč in zračnega prostora za plovila s Cipra.

Poslanci pozdravljajo podpis sporazuma o gradnji plinovoda Nabucco in diplomatska prizadevanja za rešitev spora z Armenijo.

Zahodni Balkan

Svet bi moral brez odlašanja ratificirati začasni sporazum s Srbijo, po možnosti na decembrskem vrhu. Parlament pozdravlja napredek pri sodelovanju s haaškim sodiščem, a obžaluje pozive k bojkotu lokalnih volitev na Kosovu.

BiH sicer napreduje pri mejnem nadzoru, vendar prepočasi. Nestabilno politično ozračje in pomanjkanje skupne vizije bošnjaško-hrvaške federacije in Republike Srbske sta razloga za zaskrbljenost, Svet pa bi moral okrepiti prizadevanja za dialog z bosansko-hercegovskimi političnimi voditelji.

Poslanci pozdravljajo namere Komisije za krepitev odnosov s Kosovom, vključno z možnostjo sodelovanja te države v evropskih programih. Decentralizacija bi morala biti v skladu z Ahtisaarijevim načrtom zaključena do konca leta, Parlament pa tudi pozdravlja visoko udeležbo na nedavnih lokalnih volitvah.

Glede Albanije in Črne gore evropski poslanci pozdravljajo napredek glede na prejšnje poročilo in odločitev zunanjih ministrov, da naj Komisija pripravi mnenje o prošnji za članstvo.

Islandija

Parlament pozdravlja vložitev prošnje za članstvo v Uniji, država pa bi morala čimprej dobiti status kandidatke. Temeljno vodilo za oceno Komisije bi moralo biti izpolnjevanje pogojev, ki jih Islandiji nalaga sporazum o članstvu v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).

REF.: 20091124IPR65211

Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta

http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/027-65214-327-11-48-903-20091124IPR65211-23-11-2009-2009-false/default_sl.htm

Kontakt:
Janez VOUK
M: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 98 33 37

Maja KEZUNOVIČ KRAŠEK
E: maja.kezunovickrasek@europarl.europa.eu
T: +386 1252 8842
T: +33 3 881 76724 (STR)

Več: