Evropski parlament počastil 20. obletnico konca železne zavese
Evropski poslanci so v sredo novembrsko dvodnevno zasedanje začeli ob prisotnosti Václava Havla in s počastitvijo 20. obletnice demokratičnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi. Že dopoldne pa se je predsednik Parlamenta Jerzy Buzek srečal z devetinosemdesetimi mladimi, rojenimi 9. novembra 1989 ob padcu Berlinskega zidu, ki so praznovali okroglo obletnico svojega rojstva in hkrati rojstva nove Evrope.
kot Evropejec, ne pomeni, da preneham
biti Čeh." © Evropski parlament
Slavnostno sejo Evropskega parlamenta v Bruslju sta tokrat skupaj odprli dve pomembni osebnosti dogodkov izpred dvajsetih let: Václav Havel, nekdanji predsednik Češkoslovaške (in kasneje Češke) ter Jerzy Buzek, nekdanji poljski premier in sedanji predsednik Parlamenta.
Predsednik Buzek je v uvodnem nagovoru prijatelja Havla predstavil kot "pisatelja, intelektualca in čudovitega človeka", prav običajni ljudje, katerih edino orožje proti tankom so bila njihova srca in odločnost, pa so dejansko zrušili komunizem. Václav Havel se je nato v svojem nagovoru posvetil vprašanju evropske integracije, kar je predstavil v petih vsebinskih sklopih. (Povzetek govora in povezavo na zvočni posnetek najdete na dnu strani.)
Razprava z mladimi: "Kaj nam pomeni Evropa?"
Pred sejo so predsednik Buzek in podpredsedniki Parlamenta sodelovali v razpravi z 89 mladimi, ki so stari 20 let in prihajajo iz vseh držav članic EU, o tem, kaj jim pomeni Evropa.
"Leta 1989 so se totalitarizmi porušili kot domine," se je spominjal Buzek: "Ko je padel Berlinski zid je bila moja država že svobodna, vendar le nekaj mesecev in osamljena na drugi strani železne zavese. S padcem zidu pa so se nam pridružile tudi druge iz takratnega vzhodnega bloka in nismo bili več sami. Kar se je takrat zgodilo, ni bil le padec zidu, ampak začetek vnovične združitve Evrope."
Evropa danes: lahko bi bilo še bolje
Za večino mladih, ki so sodelovali v razpravi, pomeni Evropska unija svobodo potovanja, študija in zaposlovanja v drugih državah članicah in s tem pot do spoznavanja drugih kultur. "Naši starši niso imeli teh možnosti," meni nemška študentka. Njena nizozemska kolegica pa je opozorila, da se Evropo dostikrat pojmuje tudi kot grožnjo nacionalnim kulturam.
Švedinja je bila prepričana, da se v Uniji dejansko čuti demokratični deficit, Italijan pa je dodal, da mediji premalo poročajo o Evropi in tistemu, kar ignoriramo, ne moremo zaupati. Nemški kolega pa je na to odgovoril, da je treba za identificiranje z Evropo tudi pokazati zanimanje zanjo in imeti več lastne iniciative.
Čez 20 let: sanje in odgovornost
"Če je Evropa kot družina, ne smemo pozabiti, da imamo v družini določeno odgovornost do njenih ostalih članov," je razmišljal Latvijec. Odgovornost pa po mnenju Madžarke pokažemo tudi tako, da za svoje otroke ohranimo svoboščine in ugodnosti, ki smo jih deležni. Več razpravljavcev je menilo, da bi bilo treba zmanjšati razlike v življenjskem standardu med državami članicami, saj bodo mladi le tako lahko zares izkoristili vso svobodo, ki jo ponuja EU.
Evropa bi morala še naprej iskati ravnotežje med tržnim gospodarstvom, socialno državo in pravicami posameznika: "Sanjam, da bi nekoč spet sanjali o Evropi," je bil poetičen Belgijec, Francozinja pa mu je pritrdila: "Želim si, da bi Evropa spet našla tisto navdušenje in strast, ki sta jo prevevala leta 1989."
REF.: 20091110IPR64179
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/008-64180-315-11-46-901-20091110IPR64179-11-11-2009-2009-false/default_sl.htm
Kontakt:
Janez VOUK
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
T: (32-2) 283 1053 (BXL)
T: (33-3) 881 74897 (STR)
M: (+32) 498 983 337
Maja KEZUNOVIČ KRAŠEK
E: maja.kezunovickrasek@europarl.europa.eu
T: (+386) 1 252 8842
T: (33-3) 881 76724 (STR)
