Stockholmski program: poslanci za več državljanskih pravic
Članice EU bi morale tesneje sodelovati pri sprejemanju in namestitvi prosilcev za azil ter v boju proti diskriminaciji, hkrati pa bi bilo treba izboljšati bi bilo treba dostop do pravnega varstva in zagotoviti varovanje pravic zapornikov. To se le nekatere od zahtev v resoluciji o prihodnjem programu na področju pravosodja in notranjih zadev, so jo poslanci sprejeli v sredo.
Dokument izraža stališče Evropskega parlamenta o petletnem Stockholmskem programu zakonodaje na področju pravosodja in notranjih zadev. Voditelji držav članic bodo program sicer sprejemali na vrhu 10. in 11. decembra.
Ukrepi proti diskriminaciji in zlorabam otrok
Poslanci menijo, da je treba z ustreznimi pravnimi sredstvi zaščititi žrtve zločina, še posebej žrtve trgovine z ljudmi in spolnega nasilja. Tudi etnične manjšine vse bolj ranljive, saj se soočajo z nevarnostjo, da bodo postale žrtve diskriminacije in rasističnih kaznivih dejanj. V stockholmski program bi bilo treba po mnenju parlamentarcev vključiti tudi direktivo in vsestransko evropsko strategijo za odpravo nasilja nad ženskami ter proti vsem zlorabam otrok. Zavzemajo se tudi za dodatno zakonodajo na evropski ravni na področju zločinov iz sovraštva.
Resolucija vsebuje tudi kompromisno besedilo člena, ki poziva države članice, naj brez poseganja v nacionalno družinsko zakonodajo zagotovijo svobodo gibanja državljanom EU in njihovim družinam, vključno z registriranimi partnerstvi in zakonskimi zvezami, pri tem pa naj se izognejo vsaki diskriminaciji na vseh podlagah, vključno z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.
Dokument, ki so ga skupaj pripravili poslanci Juan Fernando López Aguilar (S&D, ES), Carlo Casini (ELS, IT) in Luigi Berlinguer (S&D, IT) je ob glasovanju podprlo 487 poslancev, 122 jih je bilo proti, 49 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Terorizem in organizirani kriminal
Nujna naloga zaščite državljanov pred terorizmom in organiziranim kriminalom bi morala biti okrepljena z učinkovitimi orodji, ki bi državljanom omogočala varstvo temeljnih pravic, vključno s pravico izpodbijanja nesorazmernih ali nejasnih predpisov ter neprimernega izvrševanja predpisov. Prednostna naloga Unije pa bi morala biti spodbujanje pravic žrtev terorizma in zagotavljanje finančnih nadomestil zanje.
Priseljevanje in azil - delitev bremena
Parlament meni, da bi bilo treba uvesti pregleden sistem za ocenjevanje zmogljivosti sprejema držav članic in uvesti sistem "obvezne in nepreklicne solidarnosti" med državami, hkrati s skupnim partnerskim pristopom z državami izvora in tranzita.
Migrantom je treba omogočiti dostop do sodnega varstva, stanovanja, izobraževanja in zdravstvenega varstva, hkrati pa Parlament obsoja vračanje in kolektivne izgone v države, ki ne spoštujejo človekovih pravic.
Več pravic za evropske zapornike
- Po mnenju poslancev bi bilo treba oblikovati minimalne standarde za pogoje v zaporu in priporu ter skupen niz pravic zapornikov v EU, vključno z ustrezno odškodnino za neupravičeno priprte ali obsojene osebe. Gradnjo novih zaporov v državah, ki jih pesti prenapolnjenost teh ustanov, bi morali financirati tudi iz evropskih sredstev. Komisija pa bi morala tudi predstaviti praktične predloge učinkovitih ukrepov proti zlorabi azilnih postopkov.
- Parlament se še zavzema za zakonodajo, ki bi olajšala prenos kazenskih postopkov med državami članicam in rešitev sporov o pristojnosti ter za celovit pravni instrument o pridobivanju in dopustnosti dokazov v kazenskih postopkih.
- Na evropski ravni bi bilo treva postaviti jasnejše in strožje omejitve glede izmenjave informacij med državami članicami in uporabe skupnih registrov EU. Oblikovanje obsežnih registrov na evropski ravni bi namreč lahko ogrozilo osebno nedotakljivost, hkrati pa bi se povečalo tveganje uhajanja informacij in korupcije.
- Komisija bi morala okrepiti svoje delo na evropskem pogodbenem pravu, ki mora pripeljati do sprejetja skupnega referenčnega okvira, s katerim bi bilo pogodbenim strankam omogočeno, da za pravo, ki ureja njihovo transakcijo, neovirano izberejo evropsko pogodbeno pravo.
- Ker v zadnjih letih kibernetski kriminal močno narašča, bi bilo treba po mnenju Parlamenta preučiti možnost ustanovitve evropskega sodišča za kibernetske zadeve, ki bo specializirano za zadeve v zvezi s kibernetskim kriminalom.
REF.: 20091124IPR65083
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/019-65084-327-11-48-902-20091124IPR65083-23-11-2009-2009-false/default_sl.htm
Kontakt:
Baptiste CHATAIN
T: +32 2 28 40992 (BXL)
T: +33 3 881 73840 (STR)
M: +32 498 983 590
E: libe-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
M: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 98 33 37
Maja KEZUNOVIČ KRAŠEK
E: maja.kezunovickrasek@europarl.europa.eu
T: +386 1252 8842
T: +33 3 881 76724 (STR)
