Soglasje o telekomunikacijah: zakonodaja bo imela varovalke glede omejitev dostopa do interneta

Evropski poslanci in predstavniki Sveta so se na sredinih nočnih pogajanjih uskladili, da bo nova skupna zakonodaja o telekomunikacijah omogočala omejitev dostopa do spletnih storitev samo ob koncu poštenega in nepristranskega postopka, v katerem bo imel uporabnik pravico obrazložiti svojo plat zgodbe. Omejitev dostopa je bila še zadnja odprta točka pri usklajevanju o svežnju telekomunikacijske zakonodaje.

 

Ponudniki spletnih storitev ne bodo mogli
kar "prerezati" kablov uporabnikom
© Evropski parlament

HD

Pogajalci so se že maja strinjali, da je internet nujno orodje za uveljavljanje posameznikovih temeljnih pravic, kot so pravica do izobraževanja, svobode govora in dostopa do informacij. Poslanci so zato na sestanku v spravnem postopku vztrajali, da mora nova zakonodaja vsebovati varovalke glede omejitev dostopa do spletnih storitev, ki bodo v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in bodo zagotavljale učinkovito sodno varstvo ter ustrezne postopke.

Sorazmernost, ustreznost in nujnost

Omejitev dostopa do interneta bo mogoča le, če bo "ustrezna, sorazmerna in nujno v demokratični družbi". Ob tem bo treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti in pravico do zasebnosti, pogoj za izrek pa je izvedba predhodnega poštenega in nepristranskega postopka, kjer bo imela stranka pravico pojasnitve svojega mnenja in zagotovljeno učinkovito sodno preverjanje postopka. Kompromisno besedilo direktive o elektronskih komunikacijah še določa, da morajo biti postopki za morebitne nujne primere v skladu z Evropsko konvencijo.

Uporabniki spleta se bodo tako v prihodnosti sklicevali na te določbe direktive, če se bodo znašli v sodnem postopku zaradi odklopa internetnega priključka. Kompromisno besedilo zakonodajnega predloga, ki ga je parlamentarna delegacija sprejela soglasno, morata dokončno potrditi še Parlament na plenarnem zasedanju in Svet.

Varstvo temeljnih pravic uporabnika

Prvotni predlog Komisije in skupno stališče Sveta nista predvidevala varovalk v primeru neutemeljene omejitve dostopa do spletnih storitev, Parlament pa je v dveh branjih zapored sprejel dopolnilo, s katerim se od pristojnih nacionalnih organov zahteva, da delujejo v interesu državljanov, "pri čemer jih vodi načelo, da nobeno omejevanje temeljnih pravic in svoboščin končnih uporabnikov ne sme biti sprejeto brez predhodnega sklepa pravosodnega organa, zlasti v skladu s členom 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o svobodi izražanja in informiranja; v primeru ogrožanja javne varnosti pa je lahko sklep pravosodnega organa naknaden".

Svet EU je dvakrat zavrnil to dopolnilo, zato je postopek sprejemanja zakonodaje prišel do tretje, zadnje stopnje, ki je tako imenovani spravni postopek. Nasprotovanje je izhajalo predvsem iz pomislekov glede njegove pravne veljavnosti, saj bi lahko presegalo pristojnosti Unije na tem področju. Države članice bi morale namreč uskladiti ustrezna določila v svojih pravosodnih sistemih, kar presega pravno podlago iz člena 95 Pogodbe o ES o harmonizaciji na notranjem trgu. Evropsko sodišče bi lahko zato kasneje razveljavilo celotno direktivo o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

Več potrošniških pravic in sodelovanje nacionalnih regulatorjev

Svet je 26. oktobra tudi formalno potrdil sporazum s Parlamentom, dosežen v maju, glede preostalih dveh zakonodajnih elementov svežnja o telekomunikacijah. Prvi je uredba o ustanovitvi skupine evropskih regulatorjev za telekomunikacije BEREC, s katero naj bi se okrepilo sodelovanje med temi organi. Druga pa je direktiva o pravicah uporabnikov, ki med drugim določa enodnevni rok za prenos številke ob zamenjavi ponudnika mobilnih storitev in soglasje uporabnika za namestitev internetnih "piškotkov" na računalnik.

Nadaljevanje postopka

Tretje branje v Parlamentu je predvideno za zasedanje med 23. in 26. novembrom. V tem branju lahko Svet in Parlament samo zavrneta ali sprejmeta predlagano besedilo, ne moreta pa mu dodajati dopolnil. V Parlamentu za sprejem zadostuje navadna večina oddanih glasov, medtem ko morajo predstavniki Sveta doseči kvalificirano večino.

Če bodisi Parlament ali Svet ne bi potrdil skupnega besedila, bi to pomenilo zavrnitev predloga direktive o elektronskih komunikacijah, kar pomeni, da se lahko zakonodajni postopek vnovič začne samo s popolnoma novim predlogom Komisije.

REF.: 20091105IPR63793

Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta

http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/052-63798-309-11-45-909-20091105IPR63793-05-11-2009-2009-true/default_sl.htm

Kontakt:
Juliane KAMMER
T: +32 2 283 26 02 (BXL)
M: +32 498 983 257
E: indu-press@europarl.europa.eu

Janez VOUK
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
T: +32 2 283 10 53 (BXL)
M: +32 498 983 337