Težave v letalskem prometu: poslanci o delnem odprtju zračnega prostora
Politične skupine Evropskega parlamenta so v torek pozdravile odločitev držav članic, da delno odprejo svoje zračne prostore. V razpravi o blokadi letalskega prometa zaradi ognjeniškega pepela se je ljudska stranka osredotočila na finančne posledice za letalske družbe in se zavzela za evropsko pomoč prevoznikom, socialisti, liberalci in Zeleni pa so poudarili, da je treba izboljšati železniške povezave kot nadomestno obliko prevoza v Evropi.
V imenu Sveta EU je Diego LÓPEZ GARRIDO, španski državni sekretar za evropske zadeve, težave označil za "nepričakovano in resno krizo", kjer so se države članice - čeprav ima EU na tem področju le omejene pristojnosti - odzvale "usklajeno in dinamično". V ponedeljek zvečer so ministri za promet na videokonferenci soglasno podprli predlog evropske organizacija za varnost letalskega prometa Eurocontrol, da se s torkom analize prašnih delcev v zraku izvajajo vsakih šest ur in uvedejo tri območja: območje popolne prepovedi letenja skozi oblak; območje delne omejitve kjer je prahu manj, letala pa lahko letijo, vendar z opozorilom; in odprto območje, kjer omejitev ni.
"Države članice morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da državljane prepričajo o nujnosti uporabe drugih oblik prevoza med krizo," je zaključil državni sekretar.
Komisar za promet Siim KALLAS je pozdravil odločitev Eurocontrola, da dovoli polete pod določenimi pogoji in poudaril nujnost oblikovanja usklajenega evropskega odziva na problem: "Varnost je na prvem mestu in pri tem vprašanju ni možno sklepati kompromisov," je dodal. Izpostavil je dejstvo, da ima Komisija na področju letalske varnosti omejene pristojnosti, odločitev o zaprtju zračnega prostora pa je bila sprejeta na medvladni ravni in na podlagi ocen neodvisnih strokovnjakov. Pozval je še k učinkoviti uveljavitvi zakonodajnega svežnja o odprtem evropskem nebu ter se zavzel za boljše izvajanje evropskih pravil o pravicah potnikov.
"Vidimo, da sta brez zračnega prometa v težavah tako evropska družba kot evropsko gospodarstvo," je dejala Corien WORTMANN-KOOL (ELS, NL). Odločitev, da je varnost na prvem mestu, je bila pravilna, vendar pa je prav tako zelo pomembno čimprej odpreti zračni prostor, saj kriza povzroča ogromno gospodarsko škodo letalskim družbam, ki bodo morale potnikom izplačati nadomestila za nastale stroške bivanja in nadomestnih prevozov, zato se je vprašala: "Je res prav, da vse to breme pade na ramena prevoznikov? Mar ne bi sredstev zagotovili iz evropskega proračuna?
Martin SCHULZ, nemški vodja politične skupine socialdemokratov, je opozoril na človeško dimenzijo krize in deset tisoče potnikov, ki so obtičali po vsem svetu, medtem ko so stroški, ki so jih utrpele letalske družbe, že višji od tistih ob terorističnih napadih 11. septembra 2001. S krizo se je spet pokazalo, da je nujno treba izboljšati medoperabilnost nacionalnih železniških sistemov in omogočiti nadomestne oblike prevoza.
"Narava se je pokazala za močnejšo od tehnologije," je dejala Gesine MEISSNER (ALDE, DE) in izrazila kritiko, da "tudi po 20 letih govorjenja o enotnem trgu prevoza in odprtem evropskem nebu še nismo dosegli dovolj - ljudje preprosto ne morejo rezervirati in kupiti ene vozovnice s severa na jug Evrope." V očeh javnosti je bil odziv nezadosten, je še dodala."
Nemški poslanec Michael CRAMER je v imenu skupine Zelenih izrazil hvaležnost za odločitev, da se evropski zračni prostor zapre, "saj mora biti varnost vedno na prvem mestu - ne pa dobiček". Kriza je tudi pokazala nujnost novih naložb v razvoj najvarnejše in okolju najbolj prijazne oblike prevoza - železnic.
Peter VAN DALEN (EKR, NL) je menil, da so oblasti po Evropi reagirale preveč togo z odločitvijo o tako hitrem in popolnem zaprtju zračnega prostora. Pozdravil je vnovično delno odprtje nekaterih koridorjev in poudaril, da so poskusni leti pokazali, da nevarnosti ni več.
Lothar BISKY (GUE/NGL, DE) je pozdravil "odločitev pristojnih služb,da se ne igrajo s človeškimi življenji" in se zavzel za zavezujoč dogovor z letalskimi prevozniki, da zaradi posledic krize ne bo odpuščanj in zniževanj plač zaposlenih.
Francesco SPERONI (EFD, IT) je bil prepričan, da so se oblasti prepočasi odzivale na spremembe razmer, kot na primer z zaprtjem letališč, ko je bil oblak že mimo: "Izogibati bi se morali popolnim prepovedim poletom in se osredotočiti na ustrezne, posebne ukrepe."
REF.: 20100420IPR73060
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/062-73061-109-04-17-910-20100420IPR73060-19-04-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +386 1 252 88 42
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
