Evropska zaščita žrtev kaznivih dejanj
Žrtve kaznivih dejanj, ki jim država članica Unije zagotovi zaščito, naj bi bile v prihodnje zaščiteni tudi v primeru, če se preselijo v drugo državo. Parlament je evropsko odredbo o zaščiti žrtev potrdil v torek in razširil obseg zakonodaje, da ne bo ščitila le žrtev spolnega nasilja, temveč vseh kaznivih dejanj.
nalogu: Teresa Jiménez-Becerril
Barrio (levo) in Carmen Romero
López Carmen
© Evropski parlament
Zaščitne ukrepe za žrtve poznajo vse države članice EU, vendar veljajo samo na ozemlju posamezne države. Evropska odredba o zaščiti naj bi omogočila, da bodo zaščitni ukrepi, dani osebi v določeni državi članici, veljali tudi v primerih, ko bi se zaščitena oseba odločila, da želi prebivati v drugi članici, oziroma se je že preselila.
Parlament je zakonodajni predlog sprejel s 610 glasovi za, 13 proti in 56 vzdržanimi glasovi.
Kompromisno besedilo direktive, o katerem so se predstavniki Parlamenta in belgijsko predsedstvo Sveta dogovorili že pred zasedanjem, mora zdaj potrditi še Svet EU s kvalificirano večino držav članic.
Zaščita za vse žrtve kaznivih dejanj
Večina zaščitnih ukrepov je sicer resda namenjena ženskim žrtvam spolnega nasilja, vendar pa direktiva posebej poudarja, da gre za ukrepe, ki poskušajo varovati vse žrtve in ne le žrtve spolnega nasilja, ob upoštevanju posebnosti vsake vrste kaznivega dejanja.
Nova pravila predvidevajo možnost zaščite osebe pred kaznivim dejanjem druge osebe, ki lahko na kakršen koli način ogrozi njeno življenje, telesno in duševno celovitost ali spolno nedotakljivost, npr. s preprečevanjem vseh oblik nadlegovanja, ter njeno dostojanstvo in osebno svobodo, npr. s preprečevanjem ugrabitev, zalezovanja in drugih oblik posredne prisile, pa tudi preprečevanje novih kaznivih dejanj oziroma zmanjšanje posledic prejšnjih kaznivih dejanj.
Prepovedi za povzročitelje nevarnosti
Evropska odredba o zaščiti se lahko izda le, če je država izdajateljica predhodno odredila zaščitni ukrep, ki povzročitelju nevarnosti nalaga eno ali več naslednjih obveznosti ali prepovedi:
- prepoved vstopa v nekatere kraje ali opredeljena območja, kjer zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;
- prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v vseh oblikah, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, faksu ali kako drugače; ali
- prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.
Čezmejna zaščita
Odredba o zaščiti se lahko izda, kadar se zaščitena oseba odloči, da bo prebivala ali že prebiva v drugi državi članici, oziroma, kadar se odloči, da bo ostala v drugi državi, ali se tam že nahaja. Evropsko odredbo bo morala izdati ter posredovati drugim članicam tista država, kjer je bila oseba prvotno zaščitena.
Ker so v državah članicah za izdajo in izvajanje zaščitnih ukrepov pristojni različni organi (civilni, kazenski ali upravni), pristojnim organom države, kamor se bo zaščitena oseba preselila, ne bo treba vedno sprejeti enakega ukrepa kot v državi izdajateljici. Država izvršiteljica bo imela določeno stopnjo diskrecije, da sprejme kateri koli ukrep, za katerega meni, da je v skladu z nacionalno zakonodajo ustrezen v podobnem primeru in zagotavlja neprekinjeno zaščite osebe.
Zaščita sorodnikov žrtev
Poslanci so v zakonodajo vnesli tudi določilo, da se lahko zaščitni ukrep izda tudi za sorodnike zaščitene osebe.
Naslednji koraki
Po sprejetju v Svetu EU bodo morale države članice svojo zakonodajo o zaščiti žrtev uskladiti z direktivo najkasneje v treh letih.
REF.: 20101214IPR09528
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/sl/pressroom/content/20101214IPR09528/html/Evropska-za%C5%A1%C4%8Dita-%C5%BErtev-kaznivih-dejanj
Kontakt:
Isabel Teixeira NADKARNI
T: +33 3 881 76758 (STR)
M: +32 498 98 33 36
E: libe-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 98 33 37
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
M: +386 40 552 052
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
+386 1 252 88 42
