Mnenje Parlamenta o reformi skupne ribiške politike
Evropski poslanci so predstavili svoje poglede na predlog reforme ribiške politike EU, kjer bi bilo treba enakovredno upoštevati njene družbene, okoljske in gospodarske vidike. Nezavezujoče poročilo, ki ga je Parlament sprejel v četrtek, se zavzema tudi za krepitev ribogojstva ter oblikovanje sistema ekoloških oznak za ribje proizvode.
Poročilo, ki ga je pripravila Maria do Céu Patrão Neves (EPP, PT), je Parlament potrdil s 456 glasovi za, 50 proti in 65 vzdržanimi glasovi.
Dokument poudarja, da bi morala prihodnja evropska ribiška politika upoštevati številne razsežnosti (socialno, okoljsko in ekonomsko), ki zahtevajo celovit in uravnotežen pristop, ter ne bi smele biti razvrščene po pomembnosti na podlagi že vnaprej opredeljenih prednostnih nalog. Temeljni načeli reforme bi morali biti povečanje odgovornosti ribičev s pravili, ki bi spodbujala dobre ribolovne prakse in sprememba modela upravljanja ribištva.
V ribiškem sektorju bi bilo treba opustiti tradicionalni pristop od zgoraj navzdol in dati prednost regionalizaciji ter subsidiarnosti. Predvsem zaradi raznolikosti ribiške flote v Uniji pa poslanci odločno zavračajo vse poskuse, da bi sprejeli univerzalen model za upravljanje ribištva in namesto tega pozivajo k upoštevanju posebnosti različnih evropskih morij.
Poslanci še pozivajo Komisijo, naj natančno preuči možnost za sprejetje novih modelov za upravljanje ribištva, ki bodo dopolnjevali sistem celotnega dovoljenega ulova (TAC) in kvot. Takšni pristopi bi olajšali odpravo zavržkov in omogočili fleksibilnejše prilagajanje v skladu z dejansko raznovrstnostjo ter razporeditvijo staležev.
Večji pomen ribogojstva in označevanje izdelkov
Parlament je prepričan, da lahko močan, visokokakovosten in okoljsko trajnosten ribogojni sektor prispeva k razvoju obalnih območij, od njega pa bi imeli koristi tudi potrošniki, v obliki ekološko pridelanih, hranljivih in visokokakovostnih živil. Poslanci tudi pozivajo Komisijo, naj preuči posebne mehanizme, s katerimi bi podprli razvoj priobalnega morskega ribogojstva.
Za spodbujanje zdravega načina prehrane, bi morala Komisija po mnenju poslancev izboljšati obveščanje potrošnikov o poreklu in kakovosti ribiških proizvodov. Poseben program za okoljsko označevanje in etiketiranje bi povečal vrednost teh proizvodov in spodbujal zdravje potrošnikov. Temeljiti pa bi moral na skrbnem spremljanju in popolni sledljivosti - od pridobivanja surovin do trženja končnih proizvodov.
Nadaljevanje postopka
Poročilo je odgovor na zeleno knjigo Komisije - njene ugotovitve in priporočila bodo sicer predstavljeni marca. Komisija naj bi nato na podlagi še dodatnih ocen pripravila zakonodajne predloge, ki jih bosta nato potrjevala Svet in Parlament.
Parlamentarci želijo, da bi bila reforma dokončno pripravljena najkasneje v začetku leta 2011 in bi tako že bila del prihodnje finančne perspektive.
Dodatne informacije
Ocene kažejo, da ribolov v EU pri 88 odstotkih staležev presega največje trajnostne donose in bi njihov izlov na sedanji ravni dolgoročno pomenil občutno zmanjšanje ribje populacije. Že 30 odstotkov teh staležev je zunaj varnih bioloških meja, kar pomeni, da njihova reprodukcija ne dosega odmiranja. Razlog ni nujno le ribolov, ampak tudi onesnaženje, zmanjšanje zalog njihove prehrane in podnebne spremembe.
Od skupne količine rib, porabljenih v Evropski uniji, se jih 60 odstotkov ulovi v vodah zunaj EU, ravni zavržkov pa so nesprejemljivo visoke in lahko po navedbah ribičev v skrajnih primerih znašajo kar 80 odstotkov njihovega ulova.
REF.: 20100224IPR69472
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/033-69473-055-02-09-904-20100224IPR69472-24-02-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
* +386 1 252 88 42
