Kandidatke za članstvo: pot v EU vodi prek reform
Parlament je v sredo razpravljal in glasoval o treh poročilih o napredku kandidatk za članstvo Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Turčije na poti približevanja Uniji. Glede obeh kandidatk z Zahodnega Balkana je mnenje pozitivno, pri Turčiji pa so poslanci izpostavili dejstvo, da je pri izpolnjevanju københavnskih meril dosegla le delni napredek.
Vse tri kandidatke morajo nadaljevati zastavljene reforme za izpolnitev meril, ki jih za članstvo postavlja EU. Odprta vprašanja še vedno ostajajo pravna država, svoboda izražanja, dobrososedski odnosi, odnos do manjšin, pravice žensk ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Hrvaška
Poročilo, ki ga je pripravil poslanec Hannes Swoboda (S&D, AT) in ga je Parlament podprl s 582 glasovi za, 24 proti in 37 vzdržanimi glasovi, ugotavlja, da bi bila lahko pristopna pogajanja Unije s Hrvaško uspešno zaključena v letu 2010, kar bi ostalim državam Zahodnega Balkana dalo pozitivno spodbudo za integracijske procese.
Resolucija opozarja Hrvaško, da mora okrepiti delovanje državne uprave, odločneje izvajati reformo sodstva ter se jasno postaviti zoper korupcijo in organizirani kriminal. Prav tako mora polno sodelovati z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in omogočiti dostop do vseh dokumentov, ki jih zahteva sodišče. Gre predvsem za tako imenovane topniške dnevnike iz časa operacije Nevihta, ki je potekala avgusta leta 1995.
Dokument omenja podpis sporazuma o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, ki je omogočil zagon za odprtje preostalih poglavij in hiter napredek pogajanj. Parlament pozdravlja ratifikacijo sporazuma v hrvaškem parlamentu in upa, da bo to v bližnji prihodnosti storil tudi slovenski parlament. V razpravi so to dejstvo omenili številni poslanci.
Parlamentarci še pozivajo Svet EU, naj se čim prej odloči za odprtje pogajanj o poglavju številka 23 (Sodstvo in temeljne svoboščine); Hrvaška je od skupno 35 pogajalskih poglavij doslej odprla 28 in jih 17 tudi začasno zaprla.
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Poročilo poziva Svet EU, naj na marčnem vrhu brez odlašanja sprejme priporočilo Komisije o začetku pogajanj s to državo. Ob tem pozdravlja sporočila nove grške vlade, da naj bi bilo leto 2014 simboličen in spodbuden datum za vstop vseh držav Zahodnega Balkana v Unijo. Dokument so poslanci sprejeli s 548 glasovi za, 45 proti in 35 vzdržanimi glasovi.
Poročevalec o napredku Makedonije pri vstopanju v EU, slovenski poslanec Zoran Thaler (S&D), je v svojem nastopu poudaril, da so oblasti v Skopju lani obravnavale in izpolnile ključne prednostne naloge partnerstva za pristop ter vse pogoje za vizumsko liberalizacijo. Država tudi dobro sodeluje v regionalnih pobudah in s haaškim sodiščem:
"Kaj želimo v Parlamentu doseči z resolucijo, z mojim poročilom o napredku Makedonije? Predvsem želimo pomagati. Želimo pomagati Makedoniji, da stopa po poti stabilnosti v Evropski uniji. Treba se je zavedati, da je to edina republika bivše Jugoslavije, ki se je uspela izogniti Miloševićevim vojnam. Drugič, želimo pomagati naši članici Grčiji in s tem celotni Evropski uniji. Kajti moramo se zavedati, državi gre približno toliko dobro, kot gre njenim sosedam. To je empirično dejstvo, ki se ga da dokazati. Zato vabim naše prijatelje, našo članico Grčijo, naj skupaj z vlado v Skopju reši ta problem in svobodno zadiha proti severu. Postane iskren, pošten, širokogruden voditelj, mentor in sponzor Balkana. To današnji Balkan potrebuje. (...) Moramo se zavedati, da je Balkan kot vožnja s kolesom. Dokler se premika, dokler gre naprej, je relativno vse v redu. Če se ustavi, če je blokiran, če pride v pat pozicijo, pademo, vsi skupaj pademo. Takrat pade mir, stabilnost, varnost in socialna kohezivnost."
Glede imena države resolucija poziva vladi v Skopju in Atenah, da naj okrepita prizadevanja na najvišji ravni za oblikovanje vzajemno zadovoljive rešitve tega vprašanja, pri čemer bi jima morala pomagati tudi Unija. Poslanci pozdravljajo novo, pozitivnejše vzdušje v odnosu med vladama obeh držav, še posebej nedavni sestanek obeh premierjev.
Makedonske oblasti morajo sicer storiti še več pri reformi javne uprave in sodstva, boju proti korupciji in zagotavljanju pravic žensk ter narodnostnih manjšin.
Turčija
Resolucija, ki jo je Parlament sprejel z veliko večino ocenjuje, da je Turčija leta 2009 v pogajanjih o članstvu dosegla le delni napredek. Poslanci vnovič opozarjajo, da je bil začetek pogajanj leta 2005 le izhodiščna točka dolgotrajnega procesa z negotovim koncem.
V poročilu, ki ga je pripravila Ria Oomen-Ruijten (EPP, NL), so kot ovire izpostavljeni neizpolnjevanje (že četrto leto zapored) ankarskega protokola o plovbi in preletu ciprskih letal, prepoved kurdske stranke DTP in razveljavitev zakonodaje, ki omejuje pristojnosti vojaških sodišč. Poslanci zato znova opozarjajo na nujno potrebo po znatni spremembi ustave, s katero bi postavili varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v središče države in družbe.
Ankara bi morala bolje izvajati obstoječo zakonodajo o pravicah žensk, preprečevanju diskriminacije, svobodi veroizpovedi, svobodi govora, prepovedi mučenja in boju proti korupciji. Oblasti bi morale tudi okrepiti prizadevanja za izpolnjevanje københavnskih meril.
Dokument še poziva Turčijo, naj konkretno prispeva k celoviti rešitvi ciprskega vprašanja, ki bi morala temeljiti na federativni ureditvi države in enakopravnosti obeh skupnosti na otoku. Pozitivna poteza, ki bi po mnenju poslancev ustvarila boljše pogoje za pogajanja, bi bil takojšen umik turške vojske z zasedenega severnega dela Cipra in rešitev vprašanja naseljevanja turških državljanov na tem območju.
Turčija je sicer doslej v pogajalskem procesu odprla 12 od 35 poglavij.
Slovenski poslanci v razpravi
Ivo Vajgl (Zares/ALDE) je v svojem nastopu v imenu skupine liberalcev in demokratov največ pozornosti namenil Hrvaški, ki ji Parlament z resolucijo priznava napredek pri izpolnjevanju meril za vstop v Unijo, prevzemanju evropske zakonodaje ter pri izvajanju reform, kar odpira možnost, da zaključi pogajanja še letos:
"Z zadovoljstvom je mogoče ugotoviti, da je nova hrvaška premierka, gospa Kosorjeva, uspešno in hitro zastavila svoje delo na področjih, kjer so bile doslej največje zamude: pri boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri implementaciji programa administrativnih reform, obravnavi vojnih zločinov, v zakonskem oziroma ustavnem zagotavljanju ustreznega statusa narodnostnih in drugih manjšin. Nova hrvaška vlada je s sosedo Slovenijo s podpisom sporazuma o arbitraži o meji ne samo odstranila oviro pri pogajalskem procesu, ampak utrla pot reševanju drugih odprtih vprašanj. Pomembno je, da Hrvaška nadaljuje z reševanjem obmejnih vprašanj tudi z drugimi sosednjimi državami in da se pogovori o tem vodijo po načelih bona fide in pacta sunt servanda. Naj opozorim, da resolucija, ki je nastala pod odličnim vodstvom poročevalca Hannesa Swobode, objektivno in dobronamerno opozarja tudi na probleme, kjer ima Hrvaška še veliko dela za opraviti, pa naj si bo za sodelovanje s haaškim tribunalom, doslednejšim preganjanjem korupcije, prestrukturiranjem gospodarstva, financ ali pa za bolj zavzeto in iskreno odstranjevanje ovir za povratek srbskega prebivalstva. Hrvaška je tudi njihova domovina."
Lojze Peterle (NSi/ELS) se je zavzel za dokončanje projekta združene Evrope na jugovzhod celine, pri čemer pa ni dovolj samo evropska perspektiva, ampak tudi stimulacija: "V vseh treh državah me še posebej veseli, da so posvetile posebno pozornost razvoju odnosov s sosedi. Omenjen je bil tudi arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Dejstvo je, da ga ta čas povsem različno tolmačita in razlagata hrvaška in slovenska vlada in to v ključni točki, kar medsebojnega zaupanja ne krepi. Pozivam obe vladi, da izkoristita bilateralne možnosti za enotno interpretacijo sporazuma kot tudi za razvoj medsosedske atmosfere, ki bo naklonjena zaključku pristopnega procesa."
Jelko Kacin (LDS/ALDE) je bil kritičen do po njegovem mnenju preveč optimističnih obljub kandidatkam: "Rad bi opozoril, da države članice Evropske unije z državami zahodnega Balkana ne komunicirajo na najboljši način. Nekatere države manipulirajo z datumi, ki niso realni. Leto 2014, ki ga nekateri ponujajo te dni, zbuja lažna upanja, nerealna pričakovanja, in zavaja tako politike kot javnosti teh držav. Samo realen pristop in korektnost z naše strani lahko krepita proevropske sile, lažne obljube pa so škodljive za njih in za nas. Bodimo pošteni, bodimo korektni, bodimo verodostojni."
Milan Zver (SDS/ELS) je izrazil zadovoljstvo, ker so vsa tri poročila pozitivna in ugotavljajo napredek na poti kandidatk: "Predvsem je pomembno, da vse tri države imajo visoke standarde pri spoštovanju človekovih pravic, in tukaj mora biti Evropa striktna, kakor tudi pri sposobnosti urejanja odnosov s sosedi. Tukaj bi rad poudaril, da poročila o Hrvaški ne bom podprl, predvsem zaradi tega, ker v njem Slovenija ni obravnavana na ustrezen način."
REF.: 20100209IPR68676
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/027-68677-039-02-07-903-20100209IPR68676-08-02-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
* (+386) 1 252 88 42
