Poslanci za večjo odzivnost in boljšo koordinacijo v evroobmočju
Med torkovo razpravo so poslanci Evropskega parlamenta pozvali Komisijo in Svet naj v luči trenutnih težav v območju skupne valute evro odločno ukrepata ter vzpostavita bolj zavezujoče oblike gospodarskega usklajevanja med članicami območja in sprejmeta pristop, ki bo v prihodnje zagotovil večjo odzivnost, da bi se tako omilile napetosti na finančnih trgih.
V svojem nagovoru parlamentarcem o težavnem monetarnem, gospodarskem in socialnem položaju v državah članicah evroobmočja je predstavnik španskega predsedstva Diego López Garrido dejal, da so "javnoproračunski primanjkljaji neposredna posledica krize in kasnejših obsežnih vladnih posegov na trgu, da bi preprečili zlom finančnega sistema". Glede monetarnih težav pa je izrazil prepričanje, da je "Evropska unija, kljub napetostim na borznih trgih, ustrezno ukrepala. Spodbude, ki jih izvajamo, je treba ohraniti."
Komisar Joaquin Almunia je izrazil podporo Komisije načrtu, ki ga je sprejela grška vlada in dodal: "Določena tveganja glede programskih ciljev in srednjeročnega fiskalnega prilagajanja sicer obstajajo. Makroekonomski scenarij pa je optimističen, vključno s prizadevanji za preprečevanje izogibanja obdavčevanju med gospodarsko krizo." Zavzel se je še, da bi evropski statistični urad Eurostat dobil pristojnost revizije statističnih podatkov držav članic in zaključil z ugotovitvijo, da države članice ne morejo računati na brezpogojno podporo in morajo, konkretno Grčija, pokazati, da si prizadevajo za izboljšanje.
Predstavniki poslanskih skupin
Corine Wortman-Kool (ELS, NL) je izrazila polno podporo svoje skupine pristopu Komisije do Grčije, četudi ukrepanje zamuja za več mesecev. Težave, ki trenutno pestijo evroobmočje, zahtevajo nujno in dosledno ukrepanje ter tesnejše usklajevanje gospodarskih politik.
Udo Bullman (S&D, DE) je bil mnenja, da je strateški cilj za leto 2020, kot ga je predstavil Barroso, "dokaj redka juha", ki bi jo bilo treba "zgostiti" z več usklajevanja. Države članice je pozval, naj se ne prepustijo paniki, hkrati pa ne bi smele popustiti v prizadevanjih za modernizacijo. Izrazil je prepričanje, da bo grški finančni minister dobro opravil svoje delo, vendar pa bi se EU morala znati braniti pred napadi s trgov z nekonvencionalnimi orodji.
Guy Verhofstadt (ALDE, BE) je prepričan, da je "bila naša taktična in strateška napaka v tem, ker nismo že takoj posredovali in smo od samega začetka imeli napačen pristop". Kritično je izpostavil "pomanjkanje doslednosti, samozavesti in solidarnosti" ter poudaril, da Evropa ne potrebuje Mednarodnega denarnega sklada za reševanje težav evroobmočja.
Pascal Canfin (Zeleni/EFA, FR) je opozoril, da je Španija do nedavnega izpolnjevala vsa merila pakta stabilnosti, nato pa je dopustila "eksplozijo javnega dolga" in je dve leti kasneje v nezavidljivem položaju z visoko stopnjo brezposelnosti. "Merila za stabilnost so pomembna, a ne zadostna. Če na pakt gledamo preozko, tvegamo nevarnost, da spregledamo celotno sliko, kar ne bomo opazili približevanja naslednje krize," je dejal Canfin.
Key Swinburne (EKR, UK) je menila, da so špekulacije z državnimi dolgovi povzročile izpostavljenost Unije ob krizi. Evropska centralna banka bi morala imeti pregled nad skupno zadolženostjo in pripraviti trajnostno strategijo glede zapadlosti kreditov.
Nikolaos Chountis (GUE/NGL, EL) je izrazil prepričanje, da bi bilo treba preučiti sedaj veljavne modele kriznega ukrepanja in jih se jim za v prihodnje dosledno odreči. Meni, da je eden od vzrokov za krizo - ki ni le grška, temveč je kriza celotnega evroobmočja - tudi Lizbonska strategija.
"V Grčiji in v celotni Evropi se kuha katastrofa," je prepričan Nikolaos Salavrakos (EFD, EL), ki se ne strinja s pogledi predsednika Komisije Barrosa, da bodo države članice vzpostavile tesnejše ekonomske, socialne in zaposlitvene vezi. Sam namreč meni, da na trgih dejansko vleče poteze kapital, ki brez oklevanja pretaka dobičke in tako dodatno spodbuja špekulacije.
REF.: 20100209IPR68629
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/043-68630-039-02-07-907-20100209IPR68629-08-02-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: (+33) 3 881 76724 (STR)
M: (+386) 40 560 637
E: maja.kezunovic@europarl.europa.eu
* (+386) 1 252 88 42
