Kandidatke za članstvo: pot v EU vodi prek reform
Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta je v sredo pozitivno ocenil napredek Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije na poti približevanja Uniji. Glede Turčije pa so poslanci sprejeli mnenje, da je pri izpolnjevanju københavnskih meril dosegla le delni napredek.
Vse tri kandidatke morajo nadaljevati zastavljene reforme za izpolnitev meril, ki jih za članstvo postavlja EU. Odprta vprašanja še vedno ostajajo pravna država, svoboda izražanja, dobrososedski odnosi, odnos do manjšin ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Hrvaška
Poročilo, ki ga je pripravil poslanec Hannes Swoboda (S&D, AT), ugotavlja, da bi bila lahko pristopna pogajanja Unije s Hrvaško uspešno zaključena v letu 2010, kar bi ostalim državam Zahodnega Balkana dalo pozitivno spodbudo za integracijske procese.
Resolucija opozarja Hrvaško, da mora okrepiti delovanje državne uprave, odločneje izvajati reformo sodstva ter se jasno postaviti zoper korupcijo in organizirani kriminal. Prav tako mora polno sodelovati z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in omogočiti dostop do vseh dokumentov, ki jih zahteva sodišče. Gre predvsem za tako imenovane topniške dnevnike iz časa operacije Nevihta, ki je potekala avgusta leta 1995.
Dokument omenja podpis sporazuma o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, ki je omogočil zagon za odprtje preostalih poglavij in hiter napredek pogajanj. S sporazumom so bili po mnenju odbora položeni temelji za celovito rešitev spora o meji med državama v ozračju medsebojnega zaupanja, potem ko bosta parlamenta dveh držav dokončala postopek ratifikacije. Poslanci še pozivajo Svet EU, naj se čim prej odloči za odprtje pogajanj o poglavju 23 (Sodstvo in temeljne svoboščine); Hrvaška je doslej od 35 pogajalskih poglavij odprla 28 in jih 17 tudi začasno zaprla.
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Odbor za zunanje zadeve je z veliko večino potrdil tudi poročilo, ki poziva Svet EU naj brez odlašanja, in sicer na marčnem vrhu, sprejme priporočilo Komisije o začetku pogajanj s to državo. Ob tem parlamentarci pozdravljajo sporočila nove grške vlade, da naj bi bilo leto 2014 simboličen in spodbujevalen datum za vstop vseh držav Zahodnega Balkana v Unijo.
Poročevalec o napredku Makedonije pri vstopanju v EU, slovenski poslanec Zoran Thaler (S&D), je razmere v regiji primerjal z vožnjo s kolesom: "Dokler se države Zahodnega Balkana približujejo EU je razvoj pozitiven. Če pa se proces približevanja ustavi, lahko padejo mir, varnost in stabilnost. Tega ne smemo dopustiti."
Glede imena države resolucija poziva vladi v Skopju in Atenah, da naj okrepita prizadevanja na najvišji ravni za oblikovanje vzajemno zadovoljive rešitve tega vprašanja, pri čemer bi jima morala pomagati tudi Unija. Poslanci tudi pozdravljajo novo, pozitivnejše vzdušje v odnosu med vladama obeh držav, še posebej nedavni sestanek obeh premierjev.
Makedonske oblasti morajo sicer storiti še več pri reformi javne uprave in sodstva, boju proti korupciji in zagotavljanju pravic žensk ter narodnostnih manjšin.
Turčija
Resolucija ocenjuje, da je Turčija leta 2009 v pogajanjih o članstvu dosegla le delni napredek. V poročilu, ki ga je pripravila Ria Oomen-Ruijten (EPP, NL), so kot ovire izpostavljeni neizpolnjevanje (že četrto leto zapored) ankarskega protokola o plovbi in preletu ciprskih letal, prepoved kurdske stranke DTP in razveljavitev zakonodaje, ki omejuje pristojnosti vojaških sodišč. Poslanci zato znova opozarjajo na nujno potrebo po
znatni spremembi ustave, s katero bi postavili varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v središče države in družbe.
Ankara bi morala bolje izvajati obstoječo zakonodajo o pravicah žensk, preprečevanju diskriminacije, svobodi veroizpovedi, svobodi govora, prepovedi mučenja in boju proti korupciji. Oblasti bi morale tudi okrepiti prizadevanja za izpolnjevanje københavnskih meril.
Odbor še poziva Turčijo, naj konkretno prispeva k celoviti rešitvi ciprskega vprašanja, ki bi morala temeljiti na federativni ureditvi države in enakopravnosti obeh skupnosti na otoku. Pozitivna poteza, ki bi po mnenju poslancev ustvarila boljše pogoje za pogajanja, bi bil umik turške vojske z zasedenega severnega dela Cipra in rešitev vprašanja naseljevanja turških državljanov na tem območju.
Turčija je sicer doslej v pogajalskem procesu odprla 12 od 35 poglavij.
REF.: 20100125IPR67949
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/027-67951-025-01-05-903-20100125IPR67949-25-01-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Thomas DUDRAP
T: +32 2 28 44524 (BXL)
T: +33 3 881 77015 (STR)
M: +32 498 98 32 84
E: foreign-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 98 33 37
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
