Spremembe gospodarskega upravljanja in konkretni cilji strategije EU2020
Po mnenju evropskih poslancev je treba v Uniji spremeniti koncept gospodarskega upravljanja, da bi bila Evropa bolje pripravljena na krize v prihodnosti, ter da bi res izvajala strategijo EU2020. V dveh resolucijah, ki so ju sprejeli v sredo, so se tudi zavzeli za konkretnejše cilje, kot so povečanje naložb v raziskave, zavezujoči cilji za emisije toplogrednih plinov in zmanjšanje revščine v EU za vsaj polovico.
V novem modelu gospodarskega upravljanja bi morala imeti osrednjo vlogo Komisija s sistemom spodbud in kazni, ki bi nagrajeval uspešnost. Pri oblikovanju modela bi morali sodelovati tudi nacionalni parlamenti držav članic in Evropski parlament.
Glede izvajanja strategije EU2020 so poslanci kritični, ker so države članice premalo ambiciozne. Komisijo še pozivajo, naj Parlamentu predloži podrobnejše načrte o načinih uresničevanja pobud.
Reforma gospodarskega upravljanja
Parlamentarci poudarjajo, da so gospodarska rast, stabilnost in reforma medsebojno povezani elementi., za uspešen izhod iz krize pa je treba pri odločanju preiti z medvladne ravni na skupno evropsko politiko. Predlagajo tudi ustanovitev Evropskega denarnega sklada ter dodajajo, da bo stabilnost evroobmočja odvisna od pogumnih odločitev, ki se bodo osredotočile tako na monetarno politiko kot na socialno dimenzijo.
Glede strategije Evropa 2020 pa poslanci opozarjajo, da so namesto sedanje odprte metode usklajevanja nujna bolj zavezujoča pravila za njeno uresničevanje.
Proračunski vidiki
Ob vprašanju proračunskih usklajevanj znotraj gospodarskega upravljanja se poslanci zavzemajo za večjo skladnost in dopolnjevanje med proračuni vseh 27 držav članic in proračunom Unije.bi se morale pri svojih gospodarskih politikah tudi bolj ozirati na skupne evropske in ne le nacionalne cilje.
Evropa 2020: več konkretnih ciljev
V strategiji bi moralo biti več konkretnih ciljev, med drugim povečanje naložb v raziskave in razvoj na 3 odstotke BND, zavezujoče cilje za emisije toplogrednih plinov in zmanjšanje revščine v EU za vsaj polovico. Na področju izobraževanja pa pozivajo Svet, da bi morali do leta 2020 v Evropi doseči 100-odstotni cilj za srednješolsko izobraževanje in znižati šolski osipa pod 10 odstotkov.
Za uspeh strategije je ključno dokončno oblikovanje notranjega trga, pri čemer mora biti njena prednostna naloga visoka kakovost delovnih mest.
Na koncu pa poslanci še opozarjajo, da v predlogu proračuna za leto 2011 za vodilne programe iz strategije Evropa 2020 niso zagotovljena zadostna sredstva.
REF: 20100615IPR76131
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/042-76132-165-06-25-907-20100615IPR76131-14-06-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Nora CHAAL
T: +32 2 28 31151 (BXL)
T: +33 3 881 74005 (STR)
M: +32 498 98 34 02
E: empl-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +386 1 252 88 42
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
