Večja zavezanost EU za doseganje razvojnih ciljev tisočletja
Inovativni načini financiranja bi morali dobiti vso podporo Unije, če želi ta doseči razvojne cilje tisočletja do postavljenega časovnega roka, leta 2015, je zapisano v resoluciji, ki so jo evropski poslanci sprejeli v torek.
Do roka za doseganje ciljev tisočletja je le še pet let, zato poslanci od junijskega Evropskega sveta pričakujejo, da se bo dogovoril o ambicioznem in enotnem stališču EU pred septembrskim srečanjem Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja ter sprejel nove, k rezultatom usmerjene, dodatne, pregledne in izmerljive zaveze.
Pred desetimi leti so se svetovni voditelji dogovorili o skupnih prizadevanjih za izkoreninjenje svetovne revščine do leta 2015 in opredelili cilje na osmih prednostnih področjih, kot so zmanjšanje lakote za polovico, osnovnošolska izobrazba za vse otroke, odpravljanje razlikovanj med spoloma in boj proti številnim boleznim.
Spoštovanje obljub
Evropska unija s svojo napovedjo, da bo za mednarodno pomoč leta 2010 namenila 0,56 odstotka BND, zelo verjetno ne bo dosegla zastavljenega cilja.
"Želim si, da Unija prevzame vodilno vlogo in se ne omeji na najmanjši skupni imenovalec, temveč postavi jasen cilj: za mednarodno pomoč bomo prispevali 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka," je med ponedeljkovo razpravo poudaril poročevalec Michael CASHMAN (S&D, UK).
Dodatno financiranje za doseganje razvojnih ciljev
Poleg dodatnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam in odpravljanje posledic gospodarske krize je treba za financiranje razvojnih ciljev tisočletja najti inovativne mehanizme. Poslanci zato predlagajo naslednje:
• okrepljena prizadevanja za olajšanje bremena dolgov najmanj razvitih držav z dobrimi rezultati na področju odgovornosti, preglednosti in dobrega upravljanja;
• aktivno odpravljanje davčnih oaz, preprečevanje davčnih goljufij in nezakonitih finančnih tokove s spodbujanjem večje preglednosti, vključno z avtomatičnim razkritjem pridobljenih dobičkov;
• zmanjšanje stroškov prenosa nakazil, ki jih priseljeni delavci pošiljajo v domovino.
Več sredstev za zdravstvo in izobraževanje
Države članice in Komisija bi morale po mnenju poslancev vsaj 20 odstotkov vseh razvojnih sredstev nameniti za osnovno zdravstveno varstvo in izobraževanje, pri čemer morata imeti prednost zdravje nosečnic ter boj proti umrljivosti dojenčkov, saj je napredek na teh razvojnih ciljih še vedno nezadosten.
Države članice in Komisija bi morale podpirati politike na področju prostovoljnega načrtovanja družine, varnega splava, obravnavanja spolno prenosljivih okužb in zagotavljanja sredstev za reproduktivno zdravje, kar vključuje za življenje potrebna zdravila in kontracepcijska sredstva, tudi kondome. Razlog za 13 odstotkov vseh smrti mater v državah v razvoju so namreč nevarni splavi, to število pa je v Afriki še precej višje.
Resolucija je bila v torek sprejeta s 353 glasovi za, 206 proti in 75 vzdržanimi glasovi.
Naslednji koraki
Evropski svet bo na svojem junijskem zasedanju v četrtek predvidoma sprejel stališče EU za jesensko srečanje ZN o revščini, stališča pa temeljijo na zaključkih Sveta zunanjih ministrov, ki je bil 14. junija.
REF: 20100614IPR76032
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/015-76033-165-06-25-902-20100614IPR76032-14-06-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Ioana BOBES
T: +32 2 28 32460 (BXL)
T: +33 3 881 76725 (STR)
M: +32 498 98 39 83
E: deve-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +386 1 252 88 42
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
