Parlament podprl pravila za poenostavitev darovanja organov med članicami
Čakalne vrste za bolnike, ki potrebujejo presaditev jeter ali drugih darovanih organov, bi se lahko skrajšale z uveljavitvijo nove evropske zakonodaje, ki so jo parlamentarci sprejeli v sredo, naj bi skrajšal. Direktiva o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev ureja celoten postopek od darovanja do presaditve, poslanci pa so sprejeli tudi resolucijoo akcijskem načrtu o darovanju organov.
V zadnjih petdesetih letih je presajanje organov postalo ustaljena praksa po vsem svetu in je pogosto edini način zdravljenja določenih bolezni. Čakalne vrste pa ostajajo dolge: v Evropi na presaditev organa čaka okoli 60.000 bolnikov in vsak dan jih v povprečju umre 12 ljudi s tega seznama. Skupni evropski standardi kakovosti in varnosti naj bi poenostavili postopke darovanja, presajanja in izmenjave organov med članicami EU.
Kompromisno besedilo direktive, o katerem so predstavniki Parlamenta predhodno dosegli soglasje s Svetom, je bilo sprejeto s 643 glasovi za, 16 proti in 8 vzdržanimi glasovi. Poročilo o zakonodajnem predlogu je pripravil poslanec Miroslav MIKOLÁŠIK (ELS, SK).
Zagotavljanje kakovosti in varnosti
Najpomembnejši element zakonodaje je opredelitev pristojnih ustanov v vsaki državi, ki bi bile odgovorne za zagotavljanje standardov kakovosti in varnosti organov, namenjenih za presaditev. Te ustanove bi morale na podlagi skupnih standardov nato določiti podrobna pravila delovanja za vse faze postopka, od darovanja do presaditve ali odstranitve. Države članice bi lahko vedno ohranile ali uvedle strožja pravila od minimalnih predpisov.
Pristojne ustanove bodo izdajale dovoljenja organizacijam za pridobivanje organov (zdravstvenim ustanovam, ki bodo opravljale to dejavnost) vzpostavile sistem za poročanje o morebitnih hudih reakcijah ob presaditvah ter zbirale informacije o uspešnosti presaditev. Sistem za identifikacijo darovalcev in prejemnikov bo omogočal popolno sledljivost organov, vendar bosta morala biti zagotovljena zaupnost in varstvo podatkov
Direktiva še določa osnovni nabor podatkov, ki jih je treba zbrati za vsako darovanje organov. Izjeme so mogoče le v primerih, kadar analiza tveganja pokaže, da je pričakovana korist za prejemnika večja od nevarnosti, ki jo pomenijo nepopolni podatki. Zakonodaja tudi zahteva, da je zdravstveno osebje, ki bo ravnalo z organi ob presaditvah, ustrezno kvalificirano ali usposobljeno.
Države članice bi morale zagotavljati najvišjo možno zaščito živih darovalcev, ta darovanja pa morajo biti prostovoljna in neplačana. Načelo brezplačnosti pa živim darovalcem ne preprečuje, da prejmejo nadomestilo, če je omejeno izključno na povračilo za stroške in nevšečnosti, povezane z darovanjem. Države bi morale tudi prepovedati oglaševanje potrebe po organih ali njihove razpoložljivosti, če je namen oglaševanja premoženjska korist.
Sodelovanje med državami
Komisija bo vzpostavila mrežo pristojnih organov za izmenjavo informacij in pravila za njihovo pošiljanje. Države članice, ali pristojne organizacije, bodo lahko sklepale sporazume z evropskimi organizacijami za izmenjavo organov, če bodo te izpolnjevale zahteve iz direktive.
Določila direktive morajo članice prenesti v svoje nacionalne zakonodaje v dveh letih po začetku njene veljavnosti.
Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009-2015)
Samoiniciativno poročilo, ki ga je pripravil Andres PERELLO RODRIGUEZ (S&D, ES), pozdravlja akcijski načrt Komisije o darovanju in poudarja, da bodo imenovanje koordinatorjev za presaditev in darovanja v vsaki bolnišnici ter izmenjava informacij in najboljših praks pomagali državam s pomanjkanjem organov za presaditev.
Poslanci tudi pozivajo, naj se državljanom da možnost vključitve v sheme darovanja, ko zaprosijo za izdajo potnega lista ali vozniškega dovoljenja. Zaznamek, da je oseba darovalec, bi bil lahko tudi na osebnih izkaznicah oziroma vozniških dovoljenjih.
Države članice naj bi še razmislile o poenostavitvi podpisa izjav o darovanju za časa življenja z možnostjo spletnega vpisa v nacionalni ali evropski register darovalcev, Komisija pa naj razišče možnost, da bi razvili sistem, v katerem bodo v kar največjem številu držav članic upoštevane želje državljanov-darovalcev.
REF.: 20100517IPR74647
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/066-74648-137-05-21-911-20100517IPR74647-17-05-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
Jana JALVI-ROBERTSON
T: +32 2 28 32192 (BXL)
T: +33 3 881 74794 (STR)
M: +32 498 98 33 27
E: press-et@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +386 1 252 88 42
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
