Vodič po proračunu Evropske unije
Iz mrtve točke bodo morali proračunska pogajanja premakniti voditelji EU
Pogajanja o proračunu Evropske unije za leto 2011 so potem, ko je manjša skupina držav članic v ponedeljek pozno zvečer zavrnila vsako razpravo o vlogi Evropskega parlamenta v prihodnjih pogajanjih o financah unije, obstala na mrtvi točki in to kljub temu, da je Parlament pred tem privolil v predlog Sveta EU o obsegu izdatkov proračuna za naslednje leto. Evropska komisija bo sedaj pripravila nov predlog proračuna, Parlament pa upa, da bo preboj dosežen na srečanju Evropskega sveta decembra.
parlamenta, Alain Lamassoure (levo)
in predsednik Parlamenta Jerzy Buzek.
©The Council of the European Union
Kaj se je zgodilo?
Pozno zvečer 15. novembra so pogajanja med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo o proračunu EU za leto 2011 zastala. Nepopustljivost majhne skupine držav članic je onemogočila dogovor, je dejal predsednik Parlamenta Jerzy Buzek.
Potem ko je Parlament že sprejel predlog držav članic, da se obseg izdatkov iz evropskega proračuna za naslednje leto zviša za 2.91 odstotka v primerjavi z letošnjim letom, so želeli pogajalci Parlamenta z državami skleniti le še "resen dogovor" o vlogi te edine neposredno voljene evropske institucije v prihodnjih proračunskih pogajanjih in zagotoviti zadostno prožnost proračuna za nujne primere.
Prožnost in finance EU v prihodnje
V okviru t.i. prožnostnega instrumenta (njegov obseg je 0.03 odstotka bruto nacionalnega proizvoda EU, gre pa za vsoto, ki se prišteje rednim plačilom iz proračuna) je na voljo štiri milijarde evrov letno za pokritje nujnih in nepričakovanih potreb v delovanju EU. Za sprostitev teh sredstev je bila do sedaj potrebna kvalificirana večina držav članic, vendar pa so v okviru letošnjih proračunskih pogajanj nekatere države začele zahtevati, da bi bila sprostitev tega denarja mogoča le s soglasjem vseh vlad EU. Tega večina držav EU, pa tudi Komisija in Parlament nista mogla sprejeti.
Parlament je v pogajanjih želel tudi večjo vključenost v postopek priprave večletnih finančnih okvirov EU, t.i. finančnih perspektiv, odpreti pa je začel tudi razpravo o prihodnjem financiranju unije, predvsem s ciljem olajšati breme za proračune držav članic. Oba predloga sta bila zavrnjena.
"Reforma sistema lastnih sredstev je nujna, še posebej v luči proračunske krize v Evropi," je ob tem dejal francoski konservativec Alain Lamassoure, vodja pogajalcev Parlamenta.
Kako naprej?
Evropska komisija bo v naslednjih tednih pripravila nov osnutek proračuna. Svet EU bo imel 30 dni časa, da ga preuči, nato pa ga bo v roke dobil Parlament, ki bo moral svoje mnenje povedati v 42 dneh. Pogajalci Parlamenta pa upajo, da bodo šefi držav in vlad EU na decembrskem vrhu pogajanja spravili z mrtve točke, tako da bo lahko proračun sprejet še pred koncem leta.
Če se to ne bo zgodilo, se bo EU v letu 2011 financirala v dvanajstinah: to pomeni, da bo do sprejetja proračuna za leto 2011 obseg sredstev prihodnje leto ostal enak kot letos, vsak mesec pa bo za delovanje EU namenjena dvanajstina tega zneska. Težave bodo v tem primeru imeli predvsem novi programi in aktivnosti EU, kot je npr. evropska služba za zunanje delovanje, ki na vsa sredstva, potrebna za svoje delovanje ne bo mogla računati. Kot je dejala poročevalka za proračun, poljska poslanka Sidonia Jędrzejewska (EPP): "Razkorak med tem, kar države od EU pričakujejo, in med tem, kaj so pripravljene za to finančno prispevati, postaja vedno večja."
