Izhod iz krize v smeri evropskega gospodarskega upravljanja
Finančna kriza je pokazala omejenost samoregulacije finančnega sistema, kar kaže na potrebo po močnejšem gospodarskem upravljanju EU in političnem usklajevanju med državami članicami, ugotavljata resoluciji, ki ju je Evropski parlament sprejel v sredo. Delovna skupina za gospodarsko upravljanje, ki jo vodi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, je že predstavila svoje načrte, evropski resolucije Parlamenta pa so prispevek k razpravi na vrhu voditeljev EU, ki bo konec meseca.
V resoluciji o ukrepih in pobudah, ki jih je treba sprejeti v boju proti finančni krizi, se poslanci zavzemajo za oblikovanje močnega vseevropskega in svetovnega regulatornega ter nadzornega sistema, ki bi zagotavljal preglednost delovanja vseh finančnih trgov, instrumentov ali institucij
Dokument podpira zakonodajne predloge Komisije in se zavzema še za dodatne predloge, kot so ustanovitev Evropskega denarnega sklada, izdajanje evropskih obveznic in večja pozornost reševanju vprašanja proračunskih presežkov in primanjkljajev.
Učinkovito delovanje pakta za rast in stabilnost
Resolucija o finančni krizi poudarja pomen nadzora nad primanjkljaji držav članic in obžaluje slabo izvajanje pakta za rast in stabilnosti ter poziva k učinkovitejšim spodbudam in sankcijam za zagotavljanje skladnosti.
Unija bi morala tudi dosledno izvajati strategijo EU 2020 in dokončati notranji trg ter v naslednjih letih nameniti posebno pozornost projekte na področjih energetike, raziskav in razvoja, zdravstva in izobraževanja.
Predsedovanje svetu finančnih ministrov in evroskupini
Poslanci predlagajo, da naj bo znotraj Evropske komisije za gospodarska in monetarna vprašanja odgovoren eden izmed njenih podpredsednikov. Kot predsedujoči svetu gospodarskih in finančnih ministrov ter evroskupini bi tudi zastopal Unijo navzven v ustreznih mednarodnih organih, kjer mora EU nastopiti z močnejšim in bolj usklajenim glasom.
Davek na finančne transakcije za omejitev špekulacij
Izvajanje močne izhodne strategije, ki zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva za številne ukrepe bo zahtevalo ustrezna finančna sredstva na evropski ravni. Poslanci se zato zavzemajo za uvedbo davka na finančne transakcije, ki bi zmanjšal špekulacije, kar bi izboljšalo delovanje trga, saj bi bili ti prihodki v pomoč pri financiranju javnih dobrin in za zmanjšanje primanjkljajev. Menijo, da bi bilo treba tak davek uvesti čim širše, če pa to ni mogoče, ga je treba uvesti vsaj na ravni EU.
Konkurenčnost v središču gospodarskega upravljanja
Resolucija o gospodarskem upravljanju priporoča, da bi morale prilagoditve izvesti tako države s čezmernim primanjkljajem kot tiste s čezmernim presežkom, pri tem pa upoštevati posebne razmere v vsaki državi, na primer demografijo, raven zasebnega zadolževanja, razvoj plač v primerjavi s produktivnostjo dela in zaposlovanje.
Evropski denarni sklad
Evropski denarni sklad naj bi se oblikoval na podlagi analize Komisije, kar bi sedanje začasne ukrepe za evropsko finančno stabilnost spremenilo v trajne. Komisija naj tudi izvede oceno možnosti izdajo evropskih obveznic.
REF: 20101020IPR88588
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/sl/pressroom/content/20101020IPR88588
Kontakt:
John SCHRANZ
T: +32 2 28 44264 (BXL)
T: +33 3 881 74076 (STR)
M: +32 498 98 14 02
E: econ-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
T: +386 1 252 88 42
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
