Prožnejša regionalna politika za ustvarjanje delovnih mest
Evropski kohezijski skladi bi morali imeti na voljo zadostna sredstva in biti dovolj prožni za upoštevanje regionalnih razlik, se poslanci zavzemajo v dveh resolucijah, ki so ju sprejeli na plenarnem zasedanju v četrtek.
Parlament pričakuje tudi poenostavitve in boljši nadzor izvajanja politik, ter se zavzema, da Evropski socialni sklad ostane znotraj kohezijskih politik, vendar z lastnimi pravili delovanja.
Dovolj sredstev in posluh za različnost
Prvi dokument, ki ga je predlagal odbor za regionalni razvoj, med drugim ugotavlja, da je močna in dobro financirana evropska regionalna politika nepogrešljiv pogoj za dosego socialne, ekonomske in teritorialne kohezije Unije.
Ker sodi upravljanje na več ravneh med glavna načela kohezijske politike mora biti integriran pristop do izvajanja obvezen, saj omogoča razporeditev sredstev glede na cilje, kot so konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje.
Bruto domači proizvod mora ostati glavno merilo za določanje upravičenosti do regionalne pomoči, vendar pa nacionalnim organom ostaja manevrski prostor z možnostjo uvedbe še drugih kazalnikov, ki upoštevajo posebne značilnosti regij in mest.
Več pozornosti mestnim območjem
Kohezijska politika bi morala biti dovolj prožna, da se lahko ustrezno odziva na različne regionalne potrebe, poslanci pa tudi menijo, da je treba v naslednjem programskem obdobju nameniti več sredstev za naložbe v mestne in obmestne projekte ter razmisliti o ustreznem instrumentu za dosego teh ciljev.
Izvajanje kohezijske politike bi bilo treba poenostaviti, da bo postala uporabniku prijazna in bolj vidna. Sistem izvajanja bi moral biti bolj usmerjen v rezultate in povečano učinkovitost, kar bi vzpostavilo pravo ravnovesje med kakovostjo izvedbe in finančnim nadzorom.
Prožnost za Evropski socialni sklad
V resoluciji o prihodnosti Evropskega socialnega sklada (ESS), ki jo je pripravil odbor za zaposlovanje, poslanci ugotavljajo, da je treba sklad okrepiti kot glavno gibalo, na katerem temelji strategija Evropa 2020 in poudarjajo njegov pomen za odpravljanje brezposelnosti, izboljšanje izobraževanja ter vseživljenjskega poklicnega usposabljanja, pa tudi za odpravljanje revščine in izključevanja.
Poslanci tudi pozivajo Komisijo, naj s poenostavitvijo, prožnostjo in izboljšanjem postopkov ter poudarjanjem razsežnosti socialnega vključevanja okrepi potencial strukturnih skladov. V zvezi s financiranjem skladov pa poudarjajo, da naj za ESS še naprej velja osnovna uredba o skladih, vendar bi moral imeti svoja pravila in proračun.
Naslednji koraki
Resoluciji je Parlament sprejel še pred objavo kohezijskega poročila Komisije, ki naj bi dalo vpogled v prihodnost izvajanja te politike. Zakonodajni postopek naj bi predvidoma stekel sredi leta 2011.
REF: 20101006IPR85250
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/sl/pressroom/content/20101006IPR85250
Kontakt:
Nora CHAAL
T: +32 2 28 31151 (BXL)
T: +33 3 881 74005 (STR)
M: +32 498 98 34 02
E: empl-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
T: +386 1 252 88 42
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
