Parlament dal zeleno luč za nov ustroj finančnega nadzora
Po več kot letu dni prizadevanj za korenito reformo evropskega finančnega nadzora je Evropski parlament v sredo sprejel zakonodajni sveženj reform, ki naj bi z letom 2011 temeljito spremenile način nadzora nad poslovanjem evropskih bank, borz in zavarovalnic.
ki so paket zakonodaje o finančnem
nadzoru uspešno pripeljali skozi
pogajanja z državami EU.
@ Evropski parlament
Trije evropski nadzorni organi bodo nadomestili sedanje nadzorne odbore in bodo imeli precej širša pooblastila od sedanjih posvetovalnih teles. Z načrtovano revizijo zakonodaje se bodo lahko njihove pristojnosti v prihodnosti še povečale. Hkrati bo ustanovljen tudi Evropski odbor za sistemska tveganja, ki bo imel za nalogo makrobonitetni nadzor in rast tveganja v gospodarstvu Unije.
Novi sistem naj bi preprečil dogodke, kot je bilo reševanje bank v Belgiji, prepoved kratkoročnih prodaj vrednostnih papirjev v Nemčiji in izgube, ki so jih utrpeli vlagatelji v vzajemne zavarovalnice v Britaniji, Nemčiji in na Irskem. Hkrati naj bi se okrepila tako enotni evropski trg finančnih storitev, kakor tudi varstvo vlagateljev v te instrumente.
Kozmetične ali korenite reforme?
Več držav članic, zlasti tistih, kjer delujejo veliki finančni centri, se je zavzemalo le za delne reforme sedanjega sistema. Komisija je zato skrčila svoje predloge, kar je bilo za poslance premalo. Parlamentarni poročevalci so tako vztrajali, da je treba sistem temeljito prevetriti in izboljšati komunikacijo med nadzorniki na nacionalnih ravneh.
Končni dogovor prinaša preoblikovanje svetovalnih odborov v dejanske nadzornike. Ti organi bodo imeli pristojnost reševanja sporov med nacionalnimi finančnimi nadzorniki in izdajanja začasnih prepovedi trgovanja s tveganimi finančnimi produkti. Če nacionalni nadzorniki ne bodo ustrezno ali pravočasno ukrepali, bodo evropski nadzorniki lahko neposredno izdajali odločbe finančnim institucijam, kot so banke in zavarovalnice, da bi preprečili kršitve evropske zakonodaje. Nadzorniki bodo pri vsakodnevnih aktivnostih sodelovali tudi z obstoječim kolegijem nacionalnih nadzornih organov, ki nadzira čezmejno delovanje finančnih institucij.
Pooblastila za reševanje sporov
V primeru nesoglasja med nacionalnimi nadzorniki, bodo evropski nadzorni organi lahko posegli vmes s pravno zavezujočim spravnim postopkom. Če sprte strani tudi potem ne bodo dosegle dogovora, pa bo organ lahko sam sprejel odločitev za rešitev spora. Organi bodo pri odločanju o posredovanju samostojni - za tak poseg ne bo potrebna predhodna zahteva katerega od nacionalnih nadzornikov.
Evropski organi bodo tudi spremljali, ali nacionalni nadzorniki pri svojem delu izvajajo obveznosti, ki jim jih nalaga evropska zakonodaja. Ob morebitnih nepravilnostih jim bodo lahko izdali obvezna navodila za delovanje, če pa tudi ta ukrep ne bi bil dovolj, bodo od njih lahko zahtevali ukrepe za izpolnitev obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.
Varstvo potrošnikov
Nova zakonodaja naj bi tudi učinkoviteje zaščitila uporabnike finančnih storitev. Nadzorni organi bodo lahko sprožili preiskave finančnih institucij, produktov ali dejavnosti, ki bi ogrožali pravilno delovanje trgov, in preučili njihovo dejansko tveganost. Organ bo na podlagi ugotovitev lahko izdal začasno prepoved ali omejitev delovanja tovrstnih instrumentov in Komisijo pozval, naj sprejme ustrezno zakonodajo za omejitev ali prepoved tovrstnih praks v prihodnje.
Evropski odbor za sistemska tveganja: hitrejša in boljša opozorila
Poslanci so v zakonodajo vključili določila, ki bodo Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) omogočala hitrejše in jasnejše obveščanje evropskih nadzornih organov o sistemskih tveganjih. S kazalci za opredelitev tveganja, ki jih bo ESRB moral še razviti, naj bi čezmejnim finančnim institucijam omogočil, da hitreje prepoznajo te pojave. Oblikovati bo moral tudi sistem označevanja stopnje tveganja z barvnimi kodami, s katerimi bo označeval svoja opozorila in priporočila.
V sklopu ESRB bo deloval tudi svetovalni znanstveni odbor, sestavljen iz strokovnjakov z različnih področij ali sektorjev, ki so ponudniki oziroma porabniki finančnih storitev. Prvi predsednik ESRB s petletnim mandatom bo predsednik Evropske centralne banke.
Širitev pooblastil v prihodnosti
Tako nadzorni organi kot ESRB bodo lahko po potrebi dobili tudi širše pristojnosti. Komisija bo morala o delovanju evropskih nadzornih organov vsake tri leta pripraviti poročilo, kjer bo ocenila možnosti za njihovo morebitno združevanje, da bi lahko delovali na istem sedežu, ter morebitno širitev pooblastil, še posebej za nadzor čezmejnih institucij.
Vloga Evropskega parlamenta
Poslanci so s svojimi dopolnili okrepili določila o demokratični kontroli celotnega nadzornega sistema. Poslanci bodo imeli pravico veta pri imenovanju predsednikov nadzornih organov in bodo sprejemali tehnične standarde ter izvedbene ukrepe za njihovo delovanje. Predsednik ESRB pa bo moral predsednika in podpredsednike odbora za ekonomske zadeve obveščati o dejavnosti organa.
REF: 20100921IPR83190
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/042-83191-263-09-39-907-20100921IPR83190-20-09-2010-2010-false/default_sl.htm
Kontakt:
John SCHRANZ
Press Unit - Press officer policy area ECON
E: econ-press@europarl.europa.eu
M: +32 498 98 14 02
T: +33 3 881 74076 (STR)
T: +32 2 28 44264 (BXL)
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 983 337
E: TiskovnaSluzba-SL@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
T: +386 1 252 88 42
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
