Hrvaška - vodilna kandidatka pri širitvi EU
Resolucija, ki jo je Evropski parlament sprejel v sredo, ugotavlja, da bi Hrvaška, če bo uspešno izvajala zastavljene reforme, pristopna pogajanja lahko zaključila v prvi polovici leta 2011. Največji izziv pa lahko ob tem postane, kako predstaviti prednosti članstva v Evropski uniji vedno bolj skeptičnim hrvaškim državljanom.
Med izzivi s katerimi se država še vedno sooča pred sklenitvijo pristopnih pogajanj z EU so boj proti korupciji, zagotavljanje trajnega vračanja beguncev ter sprejetje načrtov prestrukturiranja ladjedelnic, ki so v težavah. Parlament dodaja, da je bil dosežen očiten napredek pri spremembah ustave in zmanjševanju sodnih zaostankov, kakor tudi pri sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, vendar pa zahteva za izročitev pomembnih vojaških dokumentov še ni bila izpolnjena. Resolucija še poudarja potrebo po hitrem ukrepanju glede kazenskega pregona vojnih zločinov in poziva k izboljšanju ukrepov za zaščito prič.
Evropski poslanci Hrvaški čestitajo za znaten napredek pri izvajanju reform, ki so nujne za vstop v EU. Ugotavljajo, da bi bila pristopna pogajanja s Hrvaško lahko dokončana v prvi polovici leta 2011, če se bodo potrebne reforme odločno nadaljevale.
Parlament je resolucijo sprejel s 548 glasovi za, 43 proti in 52 vzdržanimi glasovi.
Korupcija
Dokument pozdravlja prizadevanja hrvaške vlade, da bi odločno opravila z vsemi oblikami korupcije ter dodaja, da je Parlament seznanjen z odmevnimi procesi proti nekdanjima ministroma in kazenskim postopkom proti nekdanjemu premierju Sanaderju. Resolucija kljub temu izraža mnenje, da je korupcija na Hrvaškem še vedno razširjena in ostaja resen problem - le malo primerov se znajde pred sodiščem, večina jih ostane v fazi preiskave.
Parlamentarci ob tem pozivajo OLAF naj v tesnem sodelovanju s hrvaškimi oblastmi obelodani morebitno sekundarno korupcijo, do katere lahko pride v institucijah Unije.
Begunci
Pri vračanju beguncev je bil dosežen splošni napredek, sovražnost javnosti do vračanja Srbov pa je v večini države uplahnila. Parlament poziva oblasti, naj odstranijo ovire za pridobitev stalnega prebivališča, pospešijo programe obnove domovanj ter začnejo projekte družbene integracije povratnikov.
Privatizacija ladjedelnic
Resolucija poziva hrvaško vlado, naj čim prej dokonča proces prestrukturiranja ladjedelnic, da bo izpolnila pomembno merilo pristopnih pogajanj, kar bo omogočilo zaprtje pogajalskega poglavja o konkurenci.
Javnomnenjska podpora
Evropski poslanci so zaskrbljeni, ker je zadnji Evrobarometer pokazal, da članstvo Hrvaške v EU po mnenju večine vprašanih ne bi bilo koristno. Parlament zato spodbuja oblasti in civilno družbo, naj ukrepajo, da bodo Hrvati sprejeli evropski projekt.
Hrvaški državljani bodo o pristopu k EU glasovali na referendumu, že novembra letos pa so predvidene tudi parlamentarne volitve.
Slovenski poslanci v razpravi
V imenu politične skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je nastopil Ivo Vajgl (Zares/ALDE): "Danes zadnjič razpravljamo o napredku Hrvaške kot kandidatke za članico Evropske unije. Kljub temu pa bo morala vlada v Zagrebu v mesecih, ki so pred nami, storiti še veliko. Posebno pozornost moramo nameniti poglavju o pravosodju in temeljnih pravicah, saj je v njem ključ do pravne države, do resnega obračuna s preteklostjo, do učinkovitega in nepristranskega sodstva, do pravne varnosti in enakosti vseh državljanov. Demokratična država prava, članica EU, mora zagotavljati svoboščine, kot so odprtost in neodvisnost medijev, zaščita manjšin, enakost spolov in varnost vseh, ki jih odlikuje drugačnost. (...) Prižiganje zelene luči Hrvaški za zadnji krog pogajanj in zadnje korake proti polnopravnemu članstvu je sporočilo vsem državam jugovzhodne Evrope, ki imajo enaka pričakovanja. Imamo jih tudi mi - da Evropa zaokroži proces širitve in postane celina kohezivnosti in enakih vrednot."
Zoran Thaler (SD/S&D) je prav tako izrazil željo, da bi bilo letošnje poročilo o napredku Hrvaške res zadnje pred zaključkom pogajanj: "V vsakem primeru bo Hrvaška s članstvom nadomestila svojo zamudo pri vstopu v EU - država bi namreč po stopnji razvitosti gospodarstva, sociale, kulture in umetnosti mirno lahko sodila v skupino držav, ki so v Unijo vstopile pred sedmimi leti. Oblastem v Zagrebu predlagam, da vstopanje v EU izkoristijo za odločen obračun s kulturo korupcije in kriminala. Razvoj svobode kritičnih medijev in zaščita kritičnih novinarjev na javni hrvaški televiziji je tudi izrednega pomena. Vstop Hrvaške v EU pomeni naš objem in ponujeno roko Balkanu. Veselim se našega sodelovanja s hrvaškimi kolegi pri stabilizaciji in napredku te še vedno nemirne regije."
Jelko Kacin (LDS/ALDE): "Vladi Republike Hrvaške in Evropski komisiji želim obilo trdne volje, potrpljenja, vzdržljivosti in energije, da dokonča reforme in morda že 20. obletnico hrvaške samostojnosti obeleži s koncem pogajanj. To je moja iskrena želja, kaj bo mogoče pa je odvisno od vlade in sodelovanja med vlado oziroma koalicijo ter opozicijo v Saboru. Zdaj je potrebna tudi veliko večja socialna občutljivost in odzivnost politike. Aktualna gospodarska kriza pridobitve, ki jih gospodarstvu in državljanom prinaša vstop v EU, odriva na obrobje javnih prioritet in povečuje kritičnost do Evropske unije. Nenazadnje je treba zmagati tudi na referendumu. Morebitni zamiki v dinamiki za Hrvaško ne bi imeli katastrofalnih posledic, za države Zahodnega Balkana na poti k EU pa bi bilo to zelo, zelo slabo sporočilo. Brez zaključka pogajanj ne bo ne kolegov opazovalcev in ne članstva, zato vas pozivam: držite tempo, potrudite se!"
REF.: 20110215IPR13736
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/sl/pressroom/content/20110215IPR13736/html/Hrva%C5%A1ka-vodilna-kandidatka-pri-%C5%A1iritvi-EU
Kontakt:
Maria ANDRÉS MARIN
T: +32 2 28 44299 (BXL)
T: +33 3 881 73603 (STR)
M: +32 498 98 13 45
E: foreign-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 98 33 37
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
M: +386 40 552 052
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
+386 1 252 88 42






















