Odnosi med EU in Srbijo na novih temeljih
Poslanci so v sredo potrdili stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Srbijo, ki ga morajo poleg Evropskega parlamenta ratificirati tudi vse države članice Unije. V posebni resoluciji pa so vnovič poudarili, da mora Beograd v celoti sodelovati z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Poročevalec o predlogih je bil slovenski poslanec Jelko Kacin.
"Z ratifikacijo bomo poslali močno in vidno sporočilo podpore naporom Srbije na njeni dolgi in težki poti k članstvu v Evropski uniji. V zadnjih dveh letih smo priča evropeizaciji politične scene v Srbiji. Srbski voditelji bodo ponudili najboljši dokaz o iskreni predanosti evropskim vrednotam in načinu življenja, če bodo uspešno reševali probleme in izvedli vse reforme, ki so nujne. Pozdravljamo izjave voditeljev v Beogradu, da je zaključek sodelovanja s Haagom prioriteta vlade. Prišel je čas, da Srbija zapre to mučno poglavje in naredi nov korak k spravi v regiji, hkrati pa ne more dobiti statusa kandidatke, dokler ne dokaže, da polno sodeluje s Haagom", je v torkovi razpravi poudaril poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS).
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum bo omogočil razširitev trgovanja med EU in Srbijo in predvideva tudi možnost vstopa države v Unijo. Podpisan je bil že leta 2008, postopki ratifikacije so se začeli junija 2010, doslej pa ga je ratificiralo 11 držav članic, med njimi tudi Slovenija.
Dialog s Kosovom: zavezanost in pripravljenost na kompromis
Poslanci pozivajo, naj se pogovori s Kosovom pričnejo nemudoma, obenem pa pozdravljajo pripravljenost srbske vlade, da ponovno vzpostavi dialog s Prištino pod okriljem EU. Ob tem Parlament poudarja, da sta za uspešen dialog potrebni predanost in pripravljenost na kompromise pri obeh straneh ter njun skupen interes za dobrobit prebivalcev.
Vzporedne srbske strukture na Kosovu bi bilo treba ukiniti, ker spodkopavajo postopek decentralizacije in preprečujejo popolno vključitev srbske skupnosti v kosovske institucije, še dodajajo evropski parlamentarci.
Proti zlorabam vizumske liberalizacije
Od decembra 2009 lahko srbski državljani potujejo v schengensko območje brez viz. Parlament poziva srbske organe, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in si kar najbolj prizadevajo, da bi omejili možnosti zlorabe brezvizumskega režima, zlasti glede ustrezne informiranosti državljanov o njihovih pravicah in obveznostih, ki iz tega režima izhajajo.
Notranje razseljene osebe in begunci
Srbija je država z najvišjim številom beguncev in notranje razseljenih oseb v Evropi, ki pogosto živijo v revščini in neurejenih bivalnih pogojih. Podpisnice sarajevske deklaracije iz leta 2005 o reševanju begunske problematike v regiji poslanci pozivajo, naj dosežejo večji napredek na tem področju. Parlament tudi opozarja, da je v skladu s sporazumi z državami EU o ponovnem sprejetju predvidena vrnitev do 150 tisoč oseb ter da bodo za njihovo uspešno ponovno vključitev potrebne temeljite priprave, zlasti lokalnih oblasti.
Parlament je sporazum s Srbijo ratificiral z veliko večino. Spremljajočo resolucijo o evropskem integracijskem procesu Srbije so poslanci sprejeli z 612 glasovi za, 38 proti in 28 vzdržanimi glasovi.
Slovenski poslanci v razpravi
Poleg poročevalca Kacina sta v razpravi sodelovala še dva slovenska člana odbora za zunanje zadeve. Ivo Vajgl (ALDE/Zares) je poudaril, da je polna integracija Srbije v EU v interesu stabilnosti in varnosti Evrope: "Ključi so v rokah Srbije, ki mora izpolniti pogoje. Mogoče je tudi to priložnost, da sporočimo srbski javnosti, da Mladić ni ponos, ampak sramota srbskega naroda. Rad bi tudi poudaril, da pozdravljam vse korake v graditvi dobrega sosedstva, ki jih dela srbska vlada in srbska javnost, obenem pa poudarjam, da je vprašanje meje eno izmed ključnih vprašanj, ko gre za sosedske odnose."
Zoran Thaler (S&D/SD) pa je izpostavil, da ima demokratična in evropska Srbija veliko zaveznikov v Evropski uniji, hkrati pa je prišla do možnosti, da nadomesti dvajsetletno zamudo v razvoju demokracije, gospodarstva in kvalitete življenja državljanov: "Demokratična vlada Srbije in predsednik Tadić si zaslužijo našo podporo. Srbija je ključ za stabilnost Balkana. Tu ima sodobna evropska Srbija svojo veliko odgovornost. Prvič, pri zagotovitvi stabilne, evropske, mirne in boljše prihodnosti sosede Bosne in Hercegovine, in drugič, pri sklenitvi zgodovinskega kompromisa s sosednjim albanskim narodom. Oba dva ta cilja sta cilja sedanje vlade v Srbiji, sodelujmo z njo in podpirajmo jo v teh ciljih."
REF.: 20110119IPR11943
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/sl/pressroom/content/20110119IPR11943/html/Odnosi-med-EU-in-Srbijo-na-novih-temeljih
Kontakt:
Ioana BOBES
T: +32 2 28 32460 (BXL)
T: +33 3 881 76725 (STR)
M: +32 498 98 39 83
E: foreign-press@europarl.europa.eu
Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 98 33 37
Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
M: +386 40 552 052
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
+386 1 252 88 42
