Gensko spremenjeni organizmi: prepoved gojenja v rokah držav članic
Članice Unije bodo v prihodnje lahko omejile ali prepovedale gojenje gensko spremenjenih rastlinskih sort, kot razlog pa bodo lahko navedle varovanje okolja. Parlament je zakonodajni predlog potrdil v torek.
Osnutek sprememb sedaj veljavne zakonodaje so poslanci sprejeli s 548 glasovi za, 84 proti in 31 vzdržanimi glasovi, zdaj pa je na potezi Svetu EU. Poročevalka Corinne Lepage (ALDE, FR) je v razpravi dejala: "Zadovoljna sem, ker je Parlament dosegel soglasje glede gensko spremenjenih organizmov, ki buri javnost že dolga leta. Če bo Svet oblikoval skupno stališče, bo ta uravnotežene zakonodaja državam in regijam omogočala, da ne gojijo teh rastlin, če bo to njihova želja."
Razlogi za prepoved
Komisija je prvotno predlagala, da bi države članice EU prepoved gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO) lahko utemeljile na razlogih, ki niso povezani z zdravjem ali varovanjem okolja. Za oceno teh primerov naj bi bila pristojna Evropska agencija za varnost hrane.
Parlamentarci so zaradi mednarodnih pravil o prosti trgovini zahtevali trdnejšo pravno podlago, ki bi državam dovolila, da navedejo tudi dodatne okoljske razloge za prepoved. Med drugim lahko zajemajo preprečevanje razvijanja odpornosti na pesticide, ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti ali pomanjkanje ustreznih podatkov o morebitnih negativnih vplivih na okolje.
Upravičeni razlogi so lahko tudi socialno-ekonomski vplivi - primeri, kjer tveganja okužbe običajnih ali biološko pridelanih rastlin na omejenih območjih (majhni otoki, gorska območja) ob stiku z gensko spremenjenimi organizmi praktično ne bi mogoče preprečiti.
Stroški okužb
Poslanci vztrajajo, da morajo države storiti vse za preprečitev nenamerne okužbe z GSO in zagotoviti vzpostaviti sistem za finančno odgovornost, ki bo zagotovil, da bo morebitni onesnaževalec plačal za povzročeno škodo.
Strožji varnostni pregledi
Ocena tveganja in dovoljenje za pridelavo izdano na evropski ravni ostajata predpogoja za gojenje GSO. Spremembe zakonodaje se tega ne tičejo, poslanci pa Komisijo opozarjajo, da mora posodobiti smernice za postopek odobritve.
V Evropski uniji je trenutno dovoljena pridelava dveh genetsko spremenjenih rastlin: seva koruze in sorte krompirja, ki je namenjen za proizvodnjo škroba. Večina držav EU nobene od teh rastlin ne prideluje v komercialne namene. Avstrija, Francija, Grčija, Luksemburg, Nemčija in Madžarska pa so že v sedaj veljavni direktivi iz leta 2001 uporabile varnostno klavzulo, ki jim omogoča izrecno prepoved pridelave določenih GSO.
REF.: 20110705IPR23305
Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/sl/pressroom/content/20110705IPR23305/html/Gensko-spremenjeni-organizmi-prepoved-gojenja-v-rokah-dr%C5%BEav-%C4%8Dlanic
Kontakt:
Janez VOUK
Tiskovna služba Evropskega parlamenta
T: (+32) 2 28 31053 (BXL)
T: (+33) 3 881 74897 (STR)
M: (+32) 498 98 33 37
E: janez.vouk@europarl.europa.eu
Manja TOPLAK
Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo
T: (+33) 3 881 76724 (STR)
T: (+386) 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
M: (+386) 1 252 88 42






















