Sto let pravic žensk: enakopravna zastopanost in revščina ostajata problem
Parlament je 100. obletnico mednarodnega dneva žensk v torek, 8. marca, obeležil z razpravo in glasovanjem o dveh resolucijah o enakosti med spoloma, ki jih je pripravil odbor za pravice žensk. Poslanci so sprejeli tudi resolucijo o problemu neenakosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva.
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je v svojem nagovoru dejal: "V našem parlamentu je premalo žensk - 35 odstotkov - kar ni dovolj, čeprav je to več, kot v nacionalnih parlamentih. Tudi parlamenti držav članic bi lahko naredili več za boljšo zastopanost žensk v Evropskem parlamentu, saj je zakonodaja o volitvah v njihovi pristojnosti."
Med govorniki so bili tudi predsednik Komisije Jose Manuel Barroso, madžarska ministrica za evropske zadeve Enikő Győri, predsednica odbora za pravice žensk Eva-Britt Svensson (GUE/NGL, SE) in predstavniki političnih skupin.
Boj proti neenakosti
Ključne točke resolucije o enakosti med spoloma so nujnost zmanjšanja plačnih razlik, več žensk na vodilnih položajih in višja stopnja zaposlenosti žensk. Besedilo tudi poudarja zahtevo za izboljšanje zmogljivosti otroškega varstva. Dokument, ki spremlja letno poročilo o enakosti med ženskami in moškimi v EU za leto 2010 je sicer pripravila Marija Nedelčeva (ELS, BG). Resolucijo je Parlament sprejel s 366 glasovi za, 200 proti in 32 vzdržanimi glasovi.
Parlamentarci ugotavljajo, da bi bil evropski BDP višji za 30 odstotkov, če bi bile stopnje zaposlenosti, zaposlenosti s skrajšanim delovnim časom in produktivnosti pri ženskah podobne kot pri moških.
Le v treh odstotkih velikih evropskih podjetij so na vodilnih položajih ženske, zato bi morale države članice sprejeti učinkovite ukrepe, kot so kvote, da bi se zagotovila večja zastopanost žensk v velikih podjetjih, ki kotirajo na borzi, in v upravnih svetih podjetij na splošno, zlasti tistih z javnim kapitalom. Poslanci kot dober zgled navajajo Norveško, Španijo in Francijo, poudarjajo pa tudi, da so potrebna dodatna prizadevanja na nacionalnih, regionalnih in občinskih ravneh in zavezujoči cilji, ki naj bi zagotovili enako zastopanost žensk in moških.
Razlike v plačah, ki jih prejemajo ženske in moški, v Evropski uniji v povprečju še vedno znašajo 18 odstotkov, v nekaterih državah pa celo presegajo 25 odstotkov (v eni od držav celo 30 odstotkov). Parlament poziva članice EU, naj ustrezno izvajajo zakonodajo o enakem plačilu za enako delo, Komisijo pa, naj izreče sankcije za tiste držav, ki tega ne upoštevajo.
Odprava revščine
Leta 2008 je v EU pod pragom revščine živelo skoraj 85 milijonov ljudi, ocene pa kažejo, da v revščini živi 17 odstotkov evropskih žensk. Resolucija, ki jo je pripravila Rovana Plumb (S&D, RO), med drugim poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo vidik spolov kot ključno sestavino vseh skupnih politik in nacionalnih programov za izkoreninjenje revščine ter boj proti socialni izključenosti.
Dokument se zavzema tudi za nujno reformo makroekonomske in socialne politike ter politike trga dela z namenom zagotavljanja ekonomske in socialne pravičnosti do žensk.
Gospodarska kriza povečuje neenakosti v zdravju
Evropski parlament poudarja potrebo po ohranjanju in izboljševanju univerzalnega dostopa do zdravstvenih sistemov in zdravstvenega varstva po dostopnih cenah, je zapisano v resoluciji, ki jo je pripravila Edite Estrela (S&D, PT). Pri tem je treba še posebej upoštevati potrebe ranljivih skupin, kot so ženske, starejši bolniki, priseljenci in etnične manjšine. Dokument so poslanci v torek potrdili s 379 glasovi za, 228 proti in 49 vzdržanimi glasovi.
Raziskave kažejo, da so v Evropi še vedno velike razlike med državami in regijami v pričakovani življenjski dobi. Za moške je leta 2007 med državami članicami variirala za 14,2 leti, za ženske pa 8,3 leta (Eurostat, 2010).
Parlament tudi poziva EU in države članice, naj upoštevajo zdravstveno stanje žensk in vprašanje staranja kot dejavnika pri vključevanju enakosti med spoloma in naj uporabijo financiranje glede na spol v svojih zdravstvenih politikah. Ocena učinka glede na spol bi morala biti tudi del raziskovalnih programov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, saj sta zbiranje in analiza podatkov, ločenih po spolu in starosti, ključna za ugotavljanje razlik med odnosom moških in žensk do zdravja in za posledične spremembe zdravstvenih politik.
