Širitev Unije: počasen napredek Turčije in status kandidatke Črni gori

Parlament izraža zaskrbljenost zaradi upočasnitve na področju človekovih pravic in pri izvajanju reform v Turčiji ter pozdravlja podelitev statusa kandidatke Črni gori, a ostaja kritičen do pojavov korupcije v državi.

 

Turčija bi morala po mnenju
poslancev pospešiti reforme na
področju vladavine prava. ©BELGA/AFP

HD Širitev Unije: počasen napredek Turčije in status kandidatke Črni gori

Poslanci izražajo upanje, da bi se lahko pristopna pogajanja s Črno goro začela letos, vendar ostajajo kritični so pojavov korupcije, organiziranega kriminala, diskriminacije in pritiskov na svobodo medijev.


"Obžalujem, ker Komisija vztraja pri praksi, da se pogajanja ne začnejo hkrati s podelitvijo statusa kandidatke," je v torkovi razpravi dejal poročevalec Charles Tannock (ECR, UK). Črno goro bi morali ocenjevati na podlagi njenih rezultatov in dejstev. Država pa mora zdaj pokazati, da lahko izpolni zahteve EU, še posebej v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu."


Parlament sicer odobrava splošno soglasje ter visoko prednost, ki jo procesu vključevanja namenjajo vladne in opozicijske stranke, dejstvo, da je postopek vzpostavitve pravnega in ustavnega okvira skoraj dokončan ter dobre rezultate, ki jih je država dosegla pri izvajanju gospodarskih reform.


Resolucija kritično ugotavlja, da je korupcija še razširjena na mnogih področjih, zlasti v gradbeništvu, v procesu privatizacije ter pri javnih naročilih, organizirani kriminal, zlasti pranje denarja in tihotapljenje, pa še naprej ostaja problem. Parlamentarci tudi izražajo zaskrbljenost, ker so ženske še vedno slabo zastopane v procesih odločanja in na vodilnih položajih v javni upravi.


Odnose med etničnimi skupinami Parlament ocenjuje kot dobre in zaščito pravic manjšin kot zadovoljivo, vendar pa bi morale oblasti izboljšati življenjske razmere Romov, Aškalov in tako imenovanih Egipčanov ter njihov dostop do storitev, kot so sociala, zdravstvo, izobraževanje in zaposlovanje.


Evropski poslanci še pozivajo k nadaljnjim ukrepom za zagotavljanje neodvisnosti in strokovnosti medijev in opozarjajo na nesorazmerne kazni za klevetanje, ki še naprej ovirajo svobodno in neodvisno delo novinarjev. Ob tem poudarjajo, da je treba v celoti preiskati in po potrebi sodno preganjati prijavljene primere ustrahovanja novinarjev in aktivistov civilne družbe ter fizičnega nasilja nad njimi.


Slovenska poslanca v razpravi


V imenu svoje skupine liberalcev in demokratov je Ivo Vajgl (Zares/ALDE) poudaril, da mora Parlament, če želi obnoviti načelno odločenost, da se bo proces širitve nadaljeval, državam Zahodnega Balkana in Turčiji zagotoviti kontinuiteto naslednjih korakov:


"Za Črno goro bi to pomenilo, da dodelitvi statusa kandidatke in načelnemu sklepu o začetku pogajanj sledi tudi dejanski začetek pogajanj. Medtem čaka vlado še veliko dela na harmoniziranju pravnega sistema, usposabljanju administrativnih kapacitet. Boj proti korupciji v vseh njenih raznovrstnih oblikah se mora nadaljevati in rezultirati v obsodbah tistih, ki v tem sodelujejo. Zagotavljanje enakopravnosti in spoštovanja žensk ni naloga, ki bi jo izpostavili samo na današnji dan. Svoboda izražanja, neodvisnost medijev in zaščita vseh manjšin sodi k vrednotam, ki jih mora kandidatka za članstvo v Evropski uniji brezpogojno spoštovati. (...) Pomembno je tudi, da se odnosi Črne gore in Srbije razvijajo brez poskusa Srbije vplivati na razvoj sosednje države preko etničnih srbskih strank. Takšna šola je v preteklosti jugovzhodne Evrope že naredila precej škode."


Zoran Thaler (SD/S&D): "Črna gora je veliko upanje za proces širitve Evropske unije na zahodni Balkan. To je država in družba, ki nima objektivnih problemov, ki bi ji preprečevali, da stori to, kar je potrebno za članstvo v Evropski uniji. Te sreče nimata sosedi Bosna in Hercegovina in Makedonija. Sedem ključnih prioritet Evropske komisije je jasnih in predlagam, da se jih vlada premierja Igorja Lukšića odločno loti, ter na ta način odpre pogajanja za polnopravno članstvo. Pri tem naj se vlada opre na civilno družbo, na kritične intelektualce, na nevladne organizacije. Kritiki niso sovražniki Črne gore, kritični mediji niso sovražniki, oni so bogastvo te države. Ključna pa je seveda bitka s korupcijo in organiziranim kriminalom. Naj velja črnogorska pesem: "Crna gora jest malena, al je častna in poštena"."


Turčija prepočasna pri človekovih pravicah


Zastoj pri reševanju ciprskega vprašanja, pomanjkanje dialoga med turškimi političnimi strankami in omejevanje svobode tiska ter drugih temeljnih pravic v Turčiji so po mnenju poročevalke Rie Oomen-Ruijten (ELS, NL) ključni dejavniki za upočasnitev pristopnih pogajanj države za vstop v EU.


Poslanci pozdravljajo sprejetje ustavnih sprememb, hkrati pa poudarjajo nujno potrebo po vsesplošni ustavni reformi, ki bo Turčijo spremenila v pravo pluralistično demokracijo. Parlament prav tako izraža zadovoljstvo ob napredku k dokončanju pogajanj o sporazumu o ponovnem sprejemu oseb, po začetku veljavnosti pa bi morala Komisija začeti dialog o vizumskem režimu, pri čemer naj se še posebej osredotoči na pogoje za vstop poslovnežev in študentov.


Glede ostale problematike so poslanci zaskrbljeni zaradi slabšanja stanja na področju svobode tiska in vse pogostejše avtocenzure v medijih, tudi na internetu, ter povečanja števila ubojev iz časti. Parlament je tudi razočaran zaradi omejenega napredka pri oblikovanju pravnega okvira za delovanje krščanskih verskih skupnosti.


Besedilo resolucije je rezultat trdih pogajanj med političnimi skupinami: v odboru za zunanje zadeve je skupina ELS umaknila predlog spremembe, s katerim bi pozivali institucije Unije, naj preučijo možnost vzpostavitve privilegirano partnerstva s Turčijo kot alternativa polnopravnemu članstvu EU, v zameno pa se v besedilu ne omenja, da je polnopravno članstvo Turčije v EU skupni cilj, kot so želeli socialdemokrati. Besedilo zato uporablja enako definicijo kot resolucija iz lanskega leta, ki začetek pristopnih pogajanj s Turčijo leta 2005 opredeljuje kot izhodiščno točko dolgotrajnega in odprtega procesa.


Slovenski poslanec v razpravi


V torkovi razpravi je sodeloval tudi Jelko Kacin (LDS/ALDE): "Turčija je naš dragocen, nazoren in prepričljiv promotor delujoče demokracije v arabskem svetu in seveda promotor cvetoče ekonomije. EU in Turčija, obe skupaj, pa še kar ostajata talki nerešenega vprašanja Cipra. Nekatera pomembna poglavja so za Turčijo še vedno blokirana. Danes je potrebno opozoriti na nujnost čimprejšnjega odprtja poglavja energetika in ciprskim prijateljem v Nikoziji odločno povedati, da je odprtje tega poglavja v našo, v ciprsko in v turško korist. (...) Če bomo letos odprli tudi to poglavje, bomo z dejanji dokazali, da smo v Evropski uniji operativni, sposobni in učinkoviti, da vidimo izzive in pasti preteklosti in prihodnosti. Če deblokade ne bo, bomo še naprej le nemočni in neuspešni opazovalci."


REF.: 20110309IPR15162

Vir: spletna stran tiskovne službe Evropskega parlamenta
http://www.europarl.europa.eu/sl/pressroom/content/20110309IPR15162/html/%C5%A0iritev-Unije-po%C4%8Dasen-napredek-Tur%C4%8Dije-in-status-kandidatke-%C4%8Crni-gori


Kontakt:
Lőrinc RÉDEI
T: (+32) 2 28 32379 (BXL)
T: (+33) 3 881 74005 (STR)
M: (+32) 498 98 34 02
E: foreign-press@europarl.europa.eu

Maria ANDRÉS MARIN
T: (+32) 2 28 44299 (BXL)
T: (+33) 3 881 73603 (STR)
M: (+32) 498 98 13 45
E: foreign-press@europarl.europa.eu

Janez VOUK
T: +32 2 28 31053 (BXL)
T: +33 3 881 74897 (STR)
M: +32 498 98 33 37
E: janez.vouk@europarl.europa.eu

Manja TOPLAK
T: +33 3 881 76724 (STR)
M: +386 40 560 637
E: TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa.eu
E: manja.toplak@europarl.europa.eu
(+386) 1 252 88 42